Zanimivo je, da so nas pri izginotju megle za en dan prehiteli naši severni sosedje, natančneje prebivalci sosednje, nekoliko višje Celovške kotline, kjer so se je znebili že v soboto. Seveda je to najlepše opazovati od zgoraj, s toplega, saj je bilo vse te dni tam precej topleje kot pa spodaj v dnu dolin in kotlin. A jugozahodni veter nas je odrešil le za dva dneva, potem pa spet dnevi ivja oziroma vse po starem. Menda bo tako še do tokratnega volilno kažejo prave vremenske napovedi. Kot na dlani je že, da bo letošnji november rekordno suh od začetka rednih meritev sredi 19. stoletja, prav tako pa bodo marsikje zabeležili rekordno dolgo neprekinjeno obdobje brez padavin.

Podhlajena podlaga in nekaj vlage z vetričem

Veseli bodite, da danes (še) nimamo opraviti s snegom, saj "sneg, ki na svetega Andreja pade, sto dni leži in žito pomori". Tako pa se je že včeraj v nižine po notranjosti dežele vrnila megla in z njo festival ivja. Že omenjena "mrzla" megla je kot nalašč za njegov nastanek. Odvisno od nadmorske višine, na kateri se je ta zadrževala, lahko opazujemo različne vrste in oblike ivja od domačega praga pa vse do vrha nekoliko višjih vzpetin. Seveda pa je najbolj "kičasto", kadar se dopoldne megla nekoliko spusti in posveti na pas ivja sonce. Takrat smo priče prav nenavadnim barvnim kontrastom, še posebno, če je na drevju preostanek listja in iglic. Vztrajen mraz pa mora poskrbeti za to, da se podlaga primerno ohladi, dobrodošel je tudi lahen vetrič, ki poskrbi za rast ivnatih kristalov. Na tak način so razmere ugodne oziroma so izpolnjeni skoraj vsi pogoji za nastanek ivja. Manjkajo le še drobne podhlajene kapljice vode (prav majhnost jim omogoča, da je njihova temperatura pod lediščem), ki pridejo kar z meglo samo, saj so njen sestavni del. Prek noči postanejo drevesa, grmi, trave, krtine, žice, vrtne gredice, skale in podobna "telesa" na prostem ivnate prikazni.

Trda in mehka različica

Ivje ni nič drugega kot ledeni kristali na ohlajenih predmetih, ki nastanejo s hitrim primrzovanjem podhlajenih drobnih kapljic. Kot trdo ivje poznamo bolj čvrste ledene kristale. Ti nastanejo, ko prinese močnejši veter po zraku drobne vodne kapljice, ki primrznejo na primerno ohlajene predmete. Krhki različici ivja, pri kateri imamo opraviti z lahkimi ledenimi peresci in iglami (odstranimo jih lahko že z močnejšim izdihom ali pihom), pravimo mehko ivje. Tovrstnih kristalov, ki nastajajo iz vodnih hlapov in podhlajenih kapljic, predvsem v brezvetrnih legah in v meglenem pasu, je bilo v drugi polovici novembra na pretek tudi po zamegljenih ter neprevetrenih dolinah in kotlinah. Trdo ivje najdemo na vetru bolj izpostavljenih prevetrenih mestih, predvsem pa na sedlih, slemenih in grebenih. Značilnost trdega ivja je enosmernost, saj raste proti vetru, medtem ko je mehko ivje "večsmerno". Če je slednje predvsem "okrasna" tvorba, pa nam jo lahko trdo precej zagode. Na takih mestih je večja nevarnost zdrsa, pri plezanju pa nam lahko "zmanjka" zanesljivih oprimkov. Zdaj, ko poznate osnovni dve vrsti ivja, ju ne bo več težko razlikovati, le ven, na mraz bo treba, da si ju ogledate čisto od blizu. Ko bo posijalo močnejše sonce, pa bo izginil tudi ta okras, skupaj z vsem obrazi na plakatnih mestih, ki nam zadnjih nekaj tednov prodajajo meglo, ivja pač ne…