Prvo skupino, ki je razvila računalniško vodeno mobilno platformo za obdelovalne agregate in robote, vodi dr. Bojan Bučar. V skupini pravijo, da bo naprava povečala učinkovitost in kakovost pri obdelavi večjih površin. Bistvena značilnost zasnovane in izdelane računalniško vodene mobilne platforme za obdelovalne agregate je njena izrazita prilagodljivost, tako z vidika programske, kakor tudi strojne opreme. "Za programiranje same platforme uporabljamo enako splošno dosegljivo CAD/CAM programsko opremo, kot za klasične računalniško vodene obdelovalne stroje, pri čemer lahko poteka programiranje v kartezičnem oz. polarnem koordinatnem prostoru. Gre za mobilni rekonfigurabilni obdelovalni sistem, ki je primeren predvsem za obdelave velikih površin oziroma obdelovancev," pravijo v razvojni skupini.
Drugi finalisti, člani podjetja Animacel, ki ga vodi dr. Gregor Majdič, so podjetje ustanovili kot nadgradnjo aktivnosti slovenskih znanstvenikov na področju zdravljenja živali, predvsem psov, z uporabo matičnih celic. Zdravljenje z matičnimi celicami je v svetovnem merilu nov in zelo obetaven postopek, ki v relativno kratkem času in ob sprejemljivih stroških, omogoča učinkovito zdravljenje in lajšanje težav pri številnih živalskih bolezni kot so obraba hrustanca, kolčne displazije, artroze ter poškodbe in vnetja kit in vezi. "Zaenkrat zdravimo pse, z napredkom znanosti na tem področju in razvoju novih tehnologij, pa bomo v kratkem ponudili podoben način zdravljenja tudi pri konjih in mačkah. Postopek, ki smo ga razvili, in izvrstni rezultati, ki jih dosegamo pri zdravljenju živali z matičnimi celicami, nas uvrščajo ob bok zelo redkim podobnim ustanovam na svetu," pojasnjujejo v podjetju Animacel.
Tretja skupina, Biojournalist.com, ki jo vodi Grega Podlesek, je v poslovnem načrtu raziskovala potencial inovativnega spletnega brskalnika, ki uporabniku prihrani čas, ki ga porabi za iskanje, spremljanje, urejanje in analizo najnovejših objavljenih biomedicinskih in biotehnoloških informacij. Predstavljena programska spletna rešitev tako študentom, učiteljem, raziskovalcem, zdravnikom in farmacevtom prinaša celovito podporo za sledenje in spremljanje novih znanstvenih objav v realnem času, pojasnjujejo v ekipi.
Poslovni načrt Cenovno dostopnejše elektronsko povečevalno steklo za slabovidne, ki ga je spisala ekipa pod vodstvom Mateja Lukana, se je odločila za razvoj takšnega povečevalnega stekla, ker so ti pripomočki, sicer nujno potrebni za vsakdanja opravila slabovidnih, zelo dragi, zato si jih večina ne more niti privoščiti. Skupini je cenovno dostopnejše povečevalno steklo uspelo razviti z uporabo cenejše strojne opreme v kombinaciji z inovativnim sistemom povečave. "Tako smo izdelali produkt, ki je nekajkrat cenejši od konkurenčnih, še vedno pa služi kot pomemben element v rehabilitaciji slabovidnih," še dodajajo v skupini.
Peti finalisti se ukvarjajo z nanodelci za uporabo v biomedicini. Kot pojasnjujejo v ekipi, ki jo vodi dr. Stane Pajk, bo podjetje skupaj z raziskovalnimi ustanovami razvijalo znanje, tehnologijo in postopke za pripravo večnamenskih magnetnih nanodelcev po želji naročnikov ter jih aktivno tržilo v zahodno-evropskih državah. Gre za zelo unikatno dejavnost, katere trg je v fazi nastajanja, pravijo v skupini in dodajajo, da kupci, v tem primeru raziskovalci, izkazujejo zanimanje za tovrstne izdelke, toda trenutno do rešitev prihajajo s sodelovanjem z raziskovalci iz različnih področij ali pa se zaradi nezmožnosti sodelovanja s tem ne ukvarjajo. Cilj podjetja je tako razvoj novega trga in uveljavitev blagovne znamke podjetja, ki bo sinonim kakovosti, inovativnosti in lojalnosti. Na ta način bo podjetje posredno pospešilo razvoj v medicini, kar se bo lahko pokazalo v izboljšani kakovosti življenja ljudi, so prepričani člani razvojne ekipe.
Šesti finalist, Si.Zyme, ki ga vodi dr. Roman Jerala, pa je v nekaj mesecih zasnoval in razvil biološki tekoči trak, ki se lahko uporablja za produkcijo najrazličnejših spojin, kot so antibiotiki, prehrasnki dodatki, biomateriali in biogoriva. Takšna tehnološka paradigma obeta dostopnejša zdravila in metode zdravljenja, nove vire energije ter tako bolj zeleno prihodnost in višjo kvaliteto življenja, člani Si.Zyme pa po vložitvi patentne prijave, objavi rezultatov v ugledni znanstveni reviji in s svetovnimi izkušnjami ter referencami na področju sintezne biologije želijo storiti korak naprej s prenosom razvite tehnološke platforme iz laboratorijev v industrijsko prakso.
