Proti Rusom ste odlično izkoristili ponujeno priložnost za igro.

Na vsaki tekmi skušam vsako priložnost, ki mi jo trener ponudi, maksimalno izkoristiti. Ne glede na to, ali gre za obrambo, napad ali pa za oboje, tako kot proti Rusom. Vedel sem, da moram prevzeti del odgovornosti v igri in sem jo. Mislim, da je bilo kar dobro.

V večjem delu prvega polčasa Cimosova igra v napadu ni stekla.

Večino tekem začenjamo slabše. Mogoče je to posledica utrujenosti in pomanjkanja zbranosti, saj si tekme sledijo kot po tekočem traku. A glavno je, da se nato dvignemo, zaigramo precej bolje in seveda zmagujemo.

Kako visoko lahko seže Cimos?

Le še milimetri nas ločijo od uvrstitve med najboljših šestnajst v Evropi. Če bomo osvojili drugo mesto v skupini in imeli še srečo pri žrebanju, lahko pridemo tudi med osmerico. To bi bilo fantastično.

Pred leti ste tekme lige prvakov gledali po televiziji ali s tribun, zdaj igrate v njej.

Občutki so fenomenalni. Že ko sem se začel ukvarjati z rokometom, sem sanjal, da bom v dresu matičnega kluba in pred domačimi gledalci igral v ligi prvakov. To so bile sanje, ki so postale resničnost.