"Trenutno kakšnih 30 delavcev ajdovskega Primorja opravlja še zadnja, zaključna dela. Z Elektrom Celje pa smo tudi že sklenili pogodbo za elektriko, ki naj bi nam jo dobavili v začetku prihodnjega tedna," pravi Ivan Plevnik, po novem vršilec dolžnosti direktorja Koceroda.

Koroški župani so namreč s podpisom družbene pogodbe ta teden tudi uradno ustanovili javno podjetje, ki bo poslej skrbelo za odpadke iz vseh 12 koroških občin, za kar so doslej skrbela štiri komunalna podjetja.

Če bi šlo vse po načrtih, bi v Kocerodu občine morale odlagati ločeno zbrane odpadke že nekaj mesecev, a so se dela zaradi likvidnostnih težav ajdovskega gradbinca skoraj povsem ustavila, na gradbišču pa je bila le peščica delavcev.

"Prav zasmilili so se mi, ko sem jih videl sedeti na tleh, in ko sem enega od teh vprašal, zakaj ne dela, mi je rekel, da ne more, ker že dva dni ni nič jedel in nima nobene moči več," nam je povedal domačin, ki ne želi biti imenovan.

Stisko delavcev, večinoma gre za delavce podizvajalcev, je opazil tudi Plevnik. "Minuli konec tedna sem zato vsem, ki so delali na gradbišču, priskrbel topel obrok, saj nekateri hrane niso imeli zagotovljene. A zdaj je ta problem rešen," pojasnjuje Plevnik. Kot še dodaja, se bo prihodnji teden ponovno sestal z vodilnimi ajdovskega Primorja, ki zdaj zagotavljajo, da je zanje dokončanje tega projekta nujno.

Korošci so jim namreč že zagrozili z vnovčenjem bančne garancije, v najslabšem primeru pa celo s prekinitvijo pogodbe. Če bi se to res zgodilo, bi to za Primorje zanesljivo pomenilo konec, saj se za dela ne bi mogli več potegovati na nobenem razpisu.

"Aktivno se je v reševanje problema vključilo tudi ministrstvo za okolje in prostor in zdaj se stvari vendarle odvijajo v pozitivno smer," je še povedal Plevnik, ki ga ta trenutek še najbolj skrbi, ali bodo Primorci sposobni priskrbeti tudi vso manjkajočo tehnično dokumentacijo. Ta je nujna, da bi lahko vložili zahtevek za začetek poskusnega obratovanja, ki je zdaj načrtovan za januar, medtem ko bi lahko začeli redno delovati sredi prihodnjega leta. Primorci se zato trudijo, da bi pri bankah dobili posojilo, s katerim bi poplačali podizvajalce.

Projekt Kocerod je največji koroški okoljski projekt, vreden 19,5 milijona evrov, brez DDV, ki je sofinanciran z evropskim denarjem. Korošci načrtujejo, da bodo količino zbranih odpadkov s sedanjih 28.000 ton, kolikor jih zberejo na leto, zmanjšali zgolj na tretjino.