Čeprav so redki tisti, ki bi v to skupino uvrstili inovacijo s samega vrha lestvice, orožje, pa strokovnjaki utemeljujejo, da je prav orožje kar najbolj korenito spremenilo življenje na našem planetu: sprva je vplivalo na način prehranjevanja človeka, kasneje je spreminjalo razmerja moči, odločilno vplivalo na razumevanje, stabilizacijo in priznavanje političnih meja, in končno, brez te inovacije bi bili ozemeljski konflikti še naprej stalnica in velika grožnja življenju slehernega posameznika. Tudi presenetljiva uvrstitev zasebne lastnine na prestižno lestvico ima povsem preprosto razlago: ko se človek dokoplje do premoženja, lahko nakopičeno bogastvo uporabi za druge zadeve, to pa vpliva na dvig življenjskega standarda vseh ljudi na Zemlji. Podobne argumente bi lahko navajali za vsako od inovacij s seznama, na katerem si mesta med prvo deseterico najboljših inovacij vseh časov niso zaslužili na primer avto, letalo, internet in številni drugi izumi, ki so prav tako - le v nekoliko manjši meri - spremenili svet.

Inovacije so stalni spremljevalec človekovega vsakdana. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je na primer kar 79,9 odstotka podjetij v Nemčiji leta 2008 veljalo za inovativna in torej v spremljanem časovnem obdobju uvedlo nov ali bistveno izboljšan izdelek ali postopek oziroma se na inovativen način odzvalo na zahteve trga ter se osredotočalo na reševanje problemov kupcev. V Luksemburgu je bil ta delež nekoliko nižji in se je ustavil pri 64,7 odstotka, vse druge države v Evropski uniji pa imajo delež inovativnih podjetij nižji od 60 odstotkov. Evropsko povprečje, v katerem ni zajeta Grčija, saj za to državo ni podatkov, se sicer ustavi malo nad polovico oziroma pri 51,6 odstotka. Najnižji delež inovativnih podjetij najdemo v Latviji (24,3 odstotka), na Poljskem (27,9 odstotka) in Madžarskem (28,9 odstotka). Slovenija se z dobro polovico inovativnih podjetij uvršča v zlato sredino lestvice, na 14. mesto, in za las zaostaja za evropskim povprečjem.

Posamezniki, manjša ali večja podjetja in raziskovalne organizacije vsako leto predstavijo cel kup inovacij, od izdelkov do storitev in poslovnih modelov. Eden najuspešnejših slovenskih inovatorjev, direktor podjetja Pipistrel Ivo Boscarol, je prepričan, da v Sloveniji inovativnega potenciala ne primanjkuje. Država ima po njegovih besedah pridne in motivirane ljudi, ima veliko dobrih blagovnih znamk in inovativnih izdelkov, kar še manjka, pa je vizija. "Ko bomo imeli vizijo, bodo lahko sledile vse strategije, ki bodo to inovativnost širile iz Slovenije," poudarja Boscarol.

V minulem tednu so inovacije slovenskih avtorjev predstavili na šestem Slovenskem forumu inovacij in najboljše zamisli tudi nagradili. Seznam prijavljenih inovacij razkriva brezmejno domišljijo avtorjev. Za nagrado v eni od sedmih kategorij so se tako potegovali tudi športni rekvizit za hojo po mirnih vodah, samokolnica nove generacije, sistem za opozarjanje na prisotnost vozil s prednostjo, naboj biomase za pridobivanje toplotne energije, prostostoječi bide stolček, sončna fasada, zalogovnik za barvo tiskalnika, kompaktni sistem za obdelavo sanitarne odpadne vode in njeno ponovno uporabo za spiranje stranišča, hidravlična naprava za strojno izdelavo butar iz vej, združljive ležalne blazine za plažo, pametna kozmetika, WC-krtačka z razpršilcem, detektor mrtvega kota v križišču, merilnik slanosti cestišča, črna skrinjica v avtomobilski industriji, tridelna kravata, samokolnica z zavoro na baterijski pogon, dinamični nogometni dres, metoda za zatemnjevanje varčnih žarnic, razkužilni robčki za razkuževanje nakupovalnih vozičkov in še bi lahko naštevali. Skupno je bilo prijavljenih kar 235 inovacij. Na Javni agenciji za podjetništvo in tuje investicije (Japti) pravijo, da recesija na inovatorje očitno ni vplivala. "Inovacij ni manj, letos jih je bilo na primer prijavljenih celo več kot v minulih letih. Očitno tudi inovatorji krizo vidijo kot nekakšno priložnost. Je pa res, da se težave največkrat pojavijo, ko je treba izdelek prodati, saj je prav to najtežje," je pojasnila Lidija Vinkovič iz službe za stike z javnostjo. Po grobi oceni Japtija je sicer večina najboljših inovacij z dosedanjih forumov uspešno vstopila na domači ali tuji trg.

Veliko število inovacij veseli tudi slovenskega predsednika Danila Türka, ki je nagovoril udeležence foruma. "Lahko smo zadovoljni, ko vidimo, kako v Sloveniji raste število ljudi, ki se izkazujejo z inovativnostjo. Vseeno pa se moramo vprašati, ali so v državi izpolnjeni vsi pogoji, da bo inovativni potencial, ki ga premoremo, dosegel rezultate, ki jih pričakujemo," je poudaril Türk in izrazil upanje, da bomo državljani od tistih, ki se v predvolilnem času potegujejo za vodenje vlade, slišali tudi o tem, kako bo država podpirala inovativno dejavnost.