Ko je bila v parlamentu novembra letos novela sprejeta, so invalidi prek državnega sveta oziroma svojega svetnika Šuštaršiča izglasovali veto na spremembe zakona. Državni zbor se je moral še enkrat sestati in zakon potrditi z dvetretinjsko večino, invalidi pa zdaj že zbirajo podpise podpore za razpis potrditvenega referenduma. Četudi je Šuštaršičev "režim" danes videti kot osamelec iz časov socializma, pod njegovim vodstvom še vedno učinkovito funkcionira. Ulični protesti invalidov pri nas pravzaprav niso več nič kaj posebnega, imajo svojo tradicijo.

Da bi razumeli današnje pozive k zbiranju podpisov v podporo referendumu, se je treba vrniti precej let nazaj, pri čemer gre dodati, da Šuštaršičeve akcije ne podpira 91 humanitarnih organizacij, ki delujejo pod okriljem Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, niti ne štiri invalidske organizacije.

Invalidi proti bolnikom

V prejšnji državi so Loterijo najprej ustanovili za slepe in gluhe, ki so bili do takrat brez posebnih pravic, za razliko od vojnih in delovnih invalidov, za katere je bilo poskrbljeno. A potrebe so se z leti večale in širše so se definirale skupine pomoči potrebnih, zato se je večal tudi pritisk na loterijski denar. Miru je bilo konec z nastopom demokracije in olastninjenjem loterije država je ustanovila Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO in ji namenila 40-odstotni lastninski delež v Loteriji. S to potezo je skušala zagotoviti nemoteno delovanje socialnih programov, ki so jih te organizacije že izvajale.

Najbližje loterijski pogači je bil vedno Boris Šuštaršič. Do lastninjenja loterije je trideset let vodil invalide v Svetu invalidskih organizacij Slovenije (SIOS), tudi z izdatno podporo takratnih političnih veljakov, in iz tega naslova ves ta čas nemoteno in brez posebnega nadzora prejemal denar za delovanje invalidskih organizacij. Ko se je napovedal zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenija, so se leto pred njegovim sprejetjem, torej leta 1997, začeli prvi spori in protesti: Šuštaršič je želel ohraniti obstoječe stanje, država pa je hotela pridobiti večji nadzor. S peščico invalidov je že takrat protestiral po parlamentu proti napovedanemu zakonu ter celo sprožil ustavni spor. Neumorno je lobiral takrat in tudi pozneje pri vseh, ki so se v posebnih komisijah ukvarjali s socialnimi in invalidskimi vprašanji (Danica Simšič, Jože Možgan, Janez Kopač, Janko Kušar, pozneje tudi direktor in predsednik sveta FIHA...).

Ker brez zakona vendarle ni šlo, je nastal nov problem. Do pravic pri razdelitvi pogače so se hotela preriniti društva bolnikov, čemur so se invalidi ostro upirali, češ da sodijo bolniki pod zdravstveno in ne socialno varstvo. Bolniki so se zato preimenovali v humanitarna društva in dobili nekaj denarja, a le deset odstotkov v razmerju do invalidov. Ta odstotek je danes bolj uravnotežen, razmerje znaša 65:35 v korist invalidov, gre pa vsako leto za okoli 20 milijonov evrov. Letos je 25 invalidskih organizacij prejelo dobrih 14 milijonov evrov, 68 humanitarnih društev pa 7,6 milijona evrov. Loterijskega denarja je sicer vsako leto nekaj manj (čeprav je imela Loterija Slovenije lani kar 10,1 milijona evrov bilančnega dobička, a to je že druga zgodba), a še vedno ne tako zelo malo, da bi to neposredno ogrozilo delovanje društev in organizacij (ki nenazadnje prejemajo sredstva tudi iz drugih virov, javnih in zasebnih). Razmerja ostajajo v bistvu vsa ta leta podobna, ker pa se socialne stiske ljudi povečujejo, je tudi zaradi tega razumljiv čedalje večji pritisk humanitarnih organizacij.

Opozicija med invalidi

Drugi problem okrog loterijske pogače so že od nekdaj invalidi, ki so razmišljali drugače kot Šuštaršič. Ustanovili so svoja društva (ki dolgo niso imela dostopa do loterijskega denarja), nato pa pripovedovali o šikaniranju in odtegovanju pravic, celo o koruptivnih dejanjih invalidskih funkcionarjev in drugih (psiholoških) pritiskih znotraj invalidskih organizacij in pozneje znotraj FIHA. Tako so se začeli zametki demokracije tudi med invalidi. Iz prvega obdobja boja proti Šuštaršičevi vladavini sta najbolj znana borca Rafael Zupančič in Elena Pečarič slednja se bori še vedno, bodisi kot članica YHD, predsedniška kandidatka, aktivistka, blogerka bodisi kot avtorica youtube dokumentarcev, tudi zadnjega razvpitega z naslovom Invalidski multifunkcionar.

Da je Elena Pečarič največji trn v peti Borisa Šuštaršiča, bi verjetno priznal tudi sam. Nenazadnje sta drug zaradi drugega vlagala referendumske pobude in sprožala ustavne spore, podajala kazenske ovadbe, štrajkala pred parlamentom in v njem, celo gladovno stavkala! Pečaričeva je v teh letih boja proti Šuštaršiču tudi nekaj dosegla, nazadnje to, da se je na podlagi mnenj računskega sodišča in komisije za preprečevanje korupcije ter s politično podporo Zares, SD in SNS začel postopek za spremembe zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Spremenjeni zakon bi povečal nadzor nad razdeljevanjem loterijskega denarja in očitno tudi nad Borisom Šuštaršičem.

Glavne novosti v predelanem zakonu o lastninskem preoblikovanju loterije bi bile spremenjena sestava Fundacije, večji vpliv vlade ter izenačeno razmerje med invalidi in humanitarci pri odločanju, pri čemer naj bi bila ključna sestava sveta FIHA in nadzornega sveta. Svet Fundacije sedaj sestavljajo predstavniki invalidov (16) in humanitarcev (12), člana sta še dva predstavnika vlade, tako da je (pre)glasovalna moč vedno na strani invalidov. Osrednje jabolko spora je ravno zakonska izenačitev vpliva enih in drugih v svetu FIHA, zaradi česar Boris Šuštaršič poziva k referendumu.

Problem nadzora ostaja

Do kolikšnih sredstev so dejansko upravičene humanitarne in invalidske organizacije oziroma njihovi socialni programi in kako jih porabijo, je stvar nadzora finančnih in socialnih inšpekcijskih služb. A tega nadzora ni, ker organizacije nimajo vpeljane primerljive metodologije (to so sicer na zahtevo računskega sodišča izdelali že leta 2008, a je ostala v predalih), prek katere bi socialne programe vrednotili in nadzirali. Fundaciji FIHO to očita tudi upravno sodišče, na ta problem se nanaša več mnenj računskega sodišča (ki je poleg državnega zbora praktično edini zunanji nadzorni organ fundacije), Komisija za preprečevanje korupcije pa je FIHU v teh dneh odredila izdelavo načrta integritete.

Če podrobneje pogledamo mnenja organov, ki zdaj opozarjajo na spornosti znotraj FIHA, so vendarle nekoliko previdna. Korupcijska komisija denimo pravi, da je treba razlikovati med razlogi za sum korupcije in koruptivnimi tveganji pri FIHU naj bi šlo predvsem za slednje, saj za obstoj suma ni dovolj dokazov. So si pa edini v tem, da neposrednih zlorab loterijskega denarja ni bilo, predvsem zato, ker je po internih aktih vse v redu. A sporni so morda prav ti akti, ker so si jih napisali invalidi sami. Ko je korupcijska komisija ugotavljala, da je Boris Šuštaršič ena oseba v mnogih funkcijah - predsednik nazornega sveta FIHA, član sveta FIHA, predsednik nacionalnega združenja socialnega varstva, predsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v državnem svetu, predsednik invalidskega društva distrofikov Slovenije ter državni svetnik -, je tudi ugotovila, da gre očitno za več medsebojno povezanih, prepletenih in odvisnih funkcij, kar predstavlja konflikt interesov (vsaj) po kodeksu etičnih načel v socialnem varstvu.

Boris Šuštaršič mora do sredine decembra zbrati 40.000 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma: 20.000 podpisov so v državni zbor prinesli septembra, še 7600 zdaj novembra, ob čemer se lahko le čudimo, kako mu tako hitro uspeva. Namigi so, da z manipulativnimi metodami, a nekaj je zagotovo: Šuštaršič ima veliko izkušenj z zbiranjem podpisov. Že leta 2002 je v DZ prinesel kar 61.918 podpisov podpore, čeprav potem referenduma niso vložili; takrat so se prepirali okrog zakona o invalidskih organizacijah, prav tako jim niso dišale pobude za spremembe zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Tudi zdaj, ko gre, vsaj kar se loterijskega zakona tiče, za identičen problem, Šuštaršiču očitno ne bo težko zbrati potrebnih podpisov. Če mu uspe, je gotovo vsaj eno: prepiri okrog loterijskega denarja se bodo nadaljevali.