V prvem odstavku berem (povzemam), "potrudil se bom neke stvari razložiti še enkrat, in sicer iz spoštovanja do vas (dr. Kebra) in ker bo koristilo tudi komu drugemu brez doktoratov". Ker spadam med tiste "druge", se čutim poklicano, da se na napisano v Odgovoru odzovem. Tudi jaz sem se učila zgodovino, pa biologijo, pa matematiko, pa... Nekaj tega znanja mi je še ostalo, tu in tam ga še osvežim ali nadgradim.

Za boljšo razlago pojma superioren (po Verbincu: višji, močnejši, odličnejši, boljši), zato, da bi razumeli tudi tisti "drugi", uporabi zgodovinska "dejstva"(?):

kapitalizem je na ozemlju Evrope izrinil s scene fevdalizem, ta suženjstvo in tako nazaj (...) proizvod iz kapitalistične manufakture je bil zaradi strojne proizvodnje cenejši od proizvoda fevdalne kovačije (...) ta razvoj je nastal znotraj fevdalizma, ustvarili so ga ljudje v protislovju fevdalizma;

Te izjave kažejo na to, da t.i. zgodovinska dejstva interpretira, kakor mu drago.

Ponujam drugačno interpretacijo: do industrijske revolucije je prišlo zaradi evolucije, ki poteka od pradavnine; če v pračloveku ne bi bilo hotenja, da bi bil učinkovitejši (sprva s palico, kamnom), da bi želeno dosegel z manj napora, tudi do industrijske revolucije ne bi prišlo. Ta razvoj, ki je potekal dolga tisočletja in zaradi ljudi, ki so ta razvoj izkoristili, ne samo v dobrobit družbe, temveč v večji meri za lastno korist, je terjal spremembo v družbeni ureditvi, ker: denar je moč.

(kapitalizem) je sposoben neznansko hitro razvijati produktivne sile;

Ne smem reči, da to ni res, vendar: kapitalizem je splavil na površje tudi kapitaliste, ki "razvijajo in širijo" le svoj bančni račun.

večina sodobne medicine je nastala v času kapitalizma in vedno je bil v nekje v ozadju profitni motiv, dosežki sodobne medicine so danes dostopni ogromni množici posameznikov, ne samo bogatašem;

Sedaj se pa že sprašujem, ali z dr. Tajnikarjem živiva na istem planetu. Naj ne razpreda, da je profitni motiv prisoten le v ozadju, torej nekaj postranskega in ne prvotnega! Če bi bilo farmacevtskim korporacijam prvotnega pomena zgolj poslanstvo pomagati bolnim, ne bi zdravilo, ki ga moraš jemati vseživljenjsko (pakirano za 28 dni, to je 28 tablet), stalo 2200 evrov (to vem iz prve roke, imam račun). Draga zdravila so veliko, veliko ljudem nedostopna. V Sloveniji, k sreči, imamo zaradi nekaj ostanka "družbenega eksperimenta", kakršen je bil socializem, ki temelji na vzajemnosti in solidarnosti, tako zdravljenje še zagotovljeno - kako dolgo še? Prav v kapitalizmu je postalo zdravje tržno blago, farmacevtska industrija se razvija pospešeno zato, ker se ji cedijo sline po enormnih dobičkih, izumlja celo nove bolezni (starih je, kot kaže, premalo), vsiljuje zdravila, da bi preprečili epidemijo (kasneje, ko je bilo zdravilo kupljeno, epidemije od nikoder), znižuje mejne vrednosti za holesterol in krvni tlak samo zato, da širi mrežo potencialnih uporabnikov... To je eden od dokazov (moj) o superiornosti (slabšalno) kapitalizma.

kapitalizem jemljem za časa svojega življenja kot danega, ker ne bi hotel še kdaj živeti v kakšnem družbenem eksperimentu, kot je bil socializem, ali kot bi se ga domislil kakšen zdravnik;

Ne morem drugače: zelo sočustvujem z njim, prav tako kot s tistim mladcem iz NSi, ki doživlja travme zaradi WC-papirja: za njegovo ritko, rojeno 1985 (tam blizu), je bil WC-papir iz Palome pregrob.

Tudi prof. dr. Tajnikarju ne bi škodilo, da bi osvežil znanje iz Marxovega Kapitala. Tako o Kapitalu kakor o Svetem pismu ali Koranu doktorji in raznovrstni preroki predavajo in pridigajo, kakor jim v danem trenutku ustreza: nekaj skrajšajo, odvzamejo, izpustijo, nato razširijo ali dodajo. V komunizmu so izpostavljali Marxovo definicijo kapitalizma, ki da izkorišča človeka po človeku, v kapitalizmu pa, da Marx prisvajanja presežne vrednosti ni videl kot tatvine.

Obširni odgovor v Dnevnikovem Objektivu, če bi ga morali skrajšati, bi lahko nosil naslov: Le čevlje sodi naj kopitar, kajti dr. Kebru navrže, da "greši, ko podcenjuje ekonomsko vedo", namreč, "obseg znanja ekonomije je primerljiv z znanjem s področja medicine".

Moj komentar: znanje ekonomije je res obširno, obširno zato, ker so ga ekonomisti razpotegnili tako, da ekonomija ni več eksaktna veda, temveč zakomplicirana z ovinki in izhodi, ki omogočajo prisvajanje ne samo tako imenovane presežne vrednosti, omogočajo tudi prisvajanje, ki je že bilo imenovano "zakonita kraja".

Za vse strokovnjake bi bilo zaželeno, da bi bili eklektiki. Prof. dr. M. Tajnikar misli zase, da je.

Pa je res?

Cecilija Rekar, Bled

P.S.: Dr. Kebru bi mirne duše zaupala nalogo s področja ekonomije, da bi zaupala dr. Tajnikarju oskrbo rane, pa bi se prej pozanimala o njegovih referencah. Nobenega od njiju osebno ne poznam, niti ju nisem srečala v živo. Toliko o primerjavi ekonomije z medicino.