Kadroviki namreč s svojim delom močno vplivajo na uspeh podjetij in njihov prispevek h gospodarski rasti, zato imajo pomembno vlogo pri iskanju izhoda iz krize, hkrati pa je njihova funkcija zaradi tega najbolj občutljiva v podjetju, je Pečjakovo v svojem nagovoru dopolnil predsednik države dr. Danilo Türk.

»Vaše delo ni omejeno le na izbiranje kandidatov na razpisano delovno mesto in tudi ne na delo, ki ga morate opraviti takrat, ko se vaše podjetje znajde v stiski, ko morate pripraviti načrt odpuščanja, ko s svojimi predlogi in odločitvami določate usodo posameznikov, njihovega življenja, pa tudi njihove prihodnosti,« je okoli 150 kadrovikov v dvorani nagovoril dr. Türk in dodal, da je delo kadrovikov še posebno odgovorno in polno dilem, ko lastniki podjetij zahtevajo hitro prestrukturiranje in prilagajanje trgu.
Predsednik je še poudaril, da bi kadrovski strokovnjaki morali biti bolj vključeni v načrtovanje izobraževalnega sistema, saj smo vse bolj priča strukturni nezaposlenosti mladih izobraženih ljudi, ki jih gospodarstvo ne potrebuje v takšnem številu. Hkrati z mladimi pa je potrebno delati tudi za starejše zaposlene, ki so na trgu dela pogosto zapostavljeni. Ker bomo v prihodnje delali dlje, je zato potrebno prilagajati delovne procese starejšim, zagotavljati večplastnost delovnega okolja in starostno pestrost tega okolja, je dejal dr. Turk.

Podrobneje smo o izzivih, načrtih in željah Slovenske kadrovske zveze v prihodnje smo se po uradnem delu pogovarjali z Vando Pečjak, ki svoje delo v zvezi opravlja z veliko vnemo in dobro mero energije. Ta ji omogoča, da je vedno seznanjena s trendi na svojem področju in v družbi, v kateri si želi predvsem spremembe šolskega sistema. Prepričana je, da se morajo bolj prilagajati spremembam v svetu in kot prvi korak tega navaja umik zastarelih profesorjev, ki se ne želijo prilagoditi mladim in študijskih vsebin predstavljati na napravah, kot je tablični računalnik. 

Za vami je trideset let, kakšni izzivi pa vas čakajo v prihodnje, še posebno v teh za mnoga podjetja težkih časih?
Prvi izziv je, da vodenje ljudi in odnos do ljudi približamo vodjem in novim generacijam. Drugi pomemben izziv so spremembe nekaterih sistemov, tudi zakonov, ki urejajo naše področje. Želimo so, da bi imela kadrovska stroka večjo vlogo in vpliv že na začetku nastajanja teh sistemskih sprememb. Tretji izziv za samo zvezo pa je, da je treba privabiti nove, mlajše člane, študente, ki morajo s kadrovsko prakso živeti od začetka študija in se tudi učiti od starejše generacije.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je v nagovoru omenil potrebo po sodelovanju šolskega sistema in kadrovskih služb. Kakšno je stanje na tem področju?
Popolnoma se strinjam s stališči, ki jih je podal predsednik države. Tudi mi ugotavljamo, da nekatere stvari v šolskem sistemu ne sledijo spremembam v poslovnem okolju. Ena od izrazitih je zagotovo oblikovanje študijskih programov, kjer ni zako rekoč nobenega povezovanja med ponudbo izobraževalnih ustanov in ptistim, kar potrebuje gospodarstvo. Tako nastajajo velike skupine ljudi, ki diplomirajo iz poklicev, s katerimi nimajo nobenih možnosti za zaposlitev. Posledično mladi z diplomo v žepu opravljajo povsem druga dela, kot so si sprva želeli, in dela, za katera ni potrebna tako visoka izobrazba. Menim, da je izobraževalnih inštitucij v Sloveniji mnogo preveč in so se tako razpršile, da delodajalci sploh nimamo pregleda, kaj ponuja trg dela. Zato bi bilo treba ponovno vzpostaviti omejitvene faktorje pri sprejemu na fakultetah s prevelikim vpisom in predvsem močno poudariti preusmeritev na študij tehnike, kjer je izrazito premalo diplomantov.

Spremembe v gospodarstvu prinašajo tudi neposredne spremembe na vašem področju. Kako jadrate med številnimi prijavami na razpisana delovna mesta, med katerimi je veliko tudi takšnih, ki ne ustrezajo zahtevam delodajalca, ampak si le želijo priti do službe. Kakšna je pri tem vloga kadrovika?
Kadrovik mora svoje področje obvladati z vseh vidikov. Mora biti strokoven, obvladati mora področje trga dela in vedeti mora, kaj se dogaja v podjetju in v družbi. Kadrovik mora prav tako vedeti, kaj dobavlja izobraževalni sistem, čeprav šola ni vse. Res je, pojavljajo se tudi kandidati, ki nimajo ustrezne izobrazbe, vendar lahko pri izbiri kandidatov za določena dela, v primeru, da je človek prava osebnost, ima prave lastnosti in se zna pravilno obnašati do ljudi, strank in do partnerjev, tehtnico prevesijo tudi ta znanja. Bi pa poudarila, da se morajo tudi kadrovski strokovnjaki, ki delajo v selekcijskem procesu in na področju razvoja kadrov, stalno prilagajati spremembam in slediti zahtevam trga, predvsem pa morajo vedeti, kakšne generacije danes prihajajo na trg. To sta predvsem generaciji X in Y, ki imata drugačne vrednote in cilje in drugačno filozofijo dela in življenja. To so tudi izzivi za kadrovsko zvezo, ki z modeli in najboljšimi praksami lahko ponudi pomoč članom pri njihovem delu.

Ali za kadrovike pripravljate tudi kakšna usposabljanja?
Na temo sprememb na trgu dela smo pripravili že kar nekaj konferenc, na temo uveljavljanja sprememb in spoznavanja organizacijske kulture v podjetju in razmer v okolju pa bo aprila prihodnje leto potekal tudi slovenski kadrovski kongres, ki bo ponudil najnovejše raziskave, kaj zanima podjetja, kaj potrebuje poslovna ekonomija in kaj lahko z ljudmi ponudimo mi. Sicer pa se tovrstne strokovne teme ne obravnavajo le na nacionalnih konferencah, ampak tudi na okroglih mizah in strokovnih posvetih v ožjem okolju, skupaj z našimi partnerji pa pripravljamo tudi regijske konference, namenjene specifičnim temam, ki se navezujejo spremembam v družbi.

Omenili ste, da si želite večjo vlogo pri snovanju zakonov na vašem področju. Kakšni so vaši konkretni predlogi za ureditev delovno-pravne zakonodaje?
Želimo si, da bi bila delovna zakonodaja napredna, enostavna in da bi kadrovski strokovnjaki lahko svoje delo opravljali učinkovito in enostavno, da tudi sindikati v podjetjih in na pogajanjih ne bi imeli občutka, da so zaposleni izigrani. To ne pomeni, da bi morali predvideti le, kaj in kako podjetje daje, ampak da mora tudi vsak zaposleni dati svoj prispevek podjetju. To je treba pošteno ovrednotiti.

Kako se v času množičnega prestrukturiranja podjetij odraža breme kadrovikov, se kdo zlomi pri svojem delu?
Kadrovska funkcija ni preprosta in vsak ni primeren za to delo. Kadroviki potrebujejo stalna usposabljanja, visoka strokovna znanja in hitra prilagajanja, predvsem pa morajo biti močna osebnost. To pomeni, da znajo prenesti pritiske, tudi posledice poslovnih odločitev na zaposlene in sindikate. Pomembno je tudi, da znajo primerno komunicirati z zaposlenimi. Ni problem ljudem povedati, da ni več dela, problem je, kako povedati. Naši člani ugotavljajo, da je zaradi hitro spreminjajoče se poslovne situacije teh zadev vedno več, zato se mnogi počutijo izredno izčrpane in pod stresom. Ampak ravno zato pripravljamo strokovna srečanja, na katerih lahko člani izmenjajo izkušnje in dobre prakse.