"V kolikšni meri lahko posodabljamo prometno signalizacijo, je odvisno predvsem od državnega proračuna," pravi Stanislav Zotlar, vodja prometno-tehničnega sektorja pri direkciji.
Večina državnih cest je v dokaj slabem stanju, v kakšnem stanju pa je signalizacija na državnih cestah, v slabem, primernem ali dobrem?
Glede na razmere bi rekel, da je signalizacija na slovenskih cestah v primernem stanju. Ne bom rekel, da je odlična, vsekakor pa je primerna. Moramo pa tudi upoštevati, da je promet dinamičen proces, zato je treba cestno signalizacijo ves čas posodabljati in dopolnjevati.
Kakšna je slovenska cestna signalizacija v primerjavi s tujino?
Pri nas je problem razpršenost naselij, zato imamo veliko priključkov in dovozov, kar pomeni tudi veliko prometnih znakov in druge signalizacije. V sosednji Avstriji imajo tako imenovane zbirne ceste, ki zahtevajo bistveno manj signalizacije. Tudi zato se nam včasih zdi, da imamo pri nas preveč prometnih znakov.
Kako se na direkciji lotevate načrtovanja, sprememb in dopolnitev cestne signalizacije?
Od letos imamo nov računalniški program, ki omogoča, da imamo evidenco in posnetke vse cestne signalizacije na vseh 6000 kilometrih državnih cest. Torej imamo aktualno stanje, ki ga lahko primerjamo tudi s stanjem v preteklih letih. Program nam omogoča tudi tlorisni izris prometnih znakov. Spreminjanja prometne signalizacije se lotevamo ob rekonstrukcijah cest, ob gradnji novih cest pa načrtujemo postavitev. V vseh primerih moramo upoštevati določbe pravilnika o cestni signalizaciji. Predloge za spremembe nam posredujejo pooblaščeni državni organi, kot je Agencija za varnost prometa, prometna policija ali občani, seveda pa so na cestah tudi naši operativci, ki spremljajo stanje. Vsako pobudo pregledamo, naredimo terenski ogled in če je sprememba upravičena, jo izvedemo, pri čemer moramo upoštevati prometno-tehnične pogoje. Lani smo prejeli in obravnavali približno 200 pobud, ki so nam jih poslale občine.
Kakšno vlogo imajo pri prometni signalizaciji presojevalci cest, ki jih je nedavno licencirala Agencija za varnost prometa?
Presojevalci v skladu z evropskimi direktivami za zdaj delujejo le na 5. in 10. cestnem koridorju, torej na avtocestnem križu. Bilo bi koristno, če bi tudi na drugih državnih cestah, vendar zaenkrat to ni predvideno.
Koliko prometnih znakov ste letos odstranili in na novo namestili?
V šestih mesecih smo odstranili več kot 1200 prometnih znakov, ta številka pa se še povečuje. Veliko smo jih zaradi sprememb omejitev hitrosti morali zamenjati, na primer tiste za omejitev hitrosti zunaj naselij, ki je bila pred uveljavitvijo nove prometne zakonodaje 100, zdaj pa je 110 kilometrov na uro. Bilo je tudi 95 primerov prometnih znakov, ki smo jih morali namestiti ponovno, ker so izginili, tu gre zlasti za prometne znake za omejitev hitrosti. Trenutno se ukvarjamo tudi s pregledom ustreznosti namestitve krajevnih tabel, ker se nekatera naselja širijo, je temu treba prilagoditi tudi prometno signalizacijo.
In letni stroški za signalizacijo na državnih cestah?
Za lansko leto so stroški za vertikalno signalizacijo, torej za prometne znake in obvestilne table, znašali 1,7 milijona evrov. K temu je treba prišteti še 3 milijone evrov za varnostne ograje, 6 milijonov evrov za talno signalizacijo in 75.000 evrov za dodatne ukrepe, predvsem za opozorilne table, da so na določenih odsekih prisotni motoristi. Sredstva za prometno signalizacijo se namenjajo iz državnega proračuna in se na žalost znižujejo.