Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je v nagovoru dejal, da pričujoča posebna številka predstavlja popravni izpit za odsotno razpravo evropskih medijev v minulih letih. Nedavno je podobno javno razpravo pričel nemški tednik Die Zeit. "K tej razpravi želimo prispevati, da bi se ta razširila," je dejal Repovž.
Psihologinja in profesorica Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je prispevala tekst Za drugačen svet najprej drugačna šola, je na predstavitvi dejala, da se z vpeljavo drugačne šole zelo mudi, z njo pa se tudi vse začne. V njej je učitelj učenčev spoštljivi in odgovorni zaveznik, ki ga opremi, da s svetom stopa v dialog. Takšna šola je skupnost, v ospredju katere je sodelovanje, etika udeleženosti namesto perspektive moči. Poudarila je, da se mudi zaustaviti razslojevanje v šolah, ki je posledica revščine.
Starosta slovenske politike in prava France Bučar je objavil razmišljanje z naslovom Kriza demokracije. "Enaka svoboda vseh je mit, ki vodi v lastno zanikanje," je zapisal Bučar. Po njegovih besedah je neenakost v sedanjem kapitalizmu pripeljala do tolikšnih razsežnosti, da njena žrtve niso le deprivilegirani posamezniki, ampak celo številne države, znotraj posameznih družb pa celotni družbeni sloji.
Bučar volilno kampanjo ocenjuje kot površinsko
Na današnji predstavitvi je spregovoril tudi o pričujoči volilni kampanji. Ocenil jo je kot površinsko, saj ne odpira nobene esencialne teme in ne ponuja resne analize stanja. Ta pa bi bila nujna, saj v Slovenji po Bučarjevih besedah živimo v sistemu, obsojenem na neuspeh. Razlog se po njegovem mnenju skriva v dejstvu, da smo povezali nezdružljivo - avtoritarno strukturo s parlamentarno demokracijo. Zato ni naključje, da v slovenski politiki moč ostaja koncentrirana, kot je bila v nekdanjem sistemu, saj smo "na avtoritarni sistem nagrmadili demokratične institucije".
Zdi se, kot da je konec tranzicije, a še nobena slovenska vlada ni odprla bistvenega vprašanja - kakšna pot sledi temu prehodnemu obdobju, meni Bučar. Taka demokracija, kot je pri nas, po njegovem mnenju preprosto ni funkcionalna. Paradoks je, da elita, ki je rezultat teh notranjih protislovij, probleme sicer opaža, a njihova odprava ni v njenem interesu. Zato se ponuja sklep, da bi elita morala delati proti lastnemu interesu, če želi rešiti stanje, je poudaril Bučar.
V pričujoči številki so premisleke objavili še Spomenka Hribar, Mladen Dolar, Svetlana Makarovič, Vesna V. Godina, Jurij Gustinčič, Božidar Debenjak, Jože Mencinger, Bogomir Kovač, Janko Lorenci, Maja Novak, Jože Vogrinc, Alojz Ihan, N'Toko, Božo Repe, Mojmir Mrak, Vlado Miheljak, Boris Vezjak, Srečo Dragoš, Mojca Vendramin, Luka Omladič, Aleksander Zadel, Dušan Keber, Aleš Vodopivec, Franček Drenovec, Rudi Rizman in Tone Kramberger.
