Marušič je v izjavi za javnost po podpisu aneksa izrazil veselje, da so v dodatnem tednu uspeli razrešiti še nekatera odprta vprašanja in "se podali na pot k dokončni rešitvi tega problema".

Poudaril je, da je zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ga je ministrstvo pripravilo, a je zastal zaradi padca vlade, ta problem reševal. Vseeno pa "z današnjim aneksom pomembno premikamo problematiko naprej", pravi Marušič. Ob tem je dejal, da aneks zadeva sicer majhno število zaposlenih v zdravstvu, "vendar pa si ne moremo predstavljati delovanja segmenta v zdravstvu brez slehernega posameznika".

Aneks naj bi podpisali že prejšnji četrtek, a je ministrstvo za zdravje podpis prestavilo. V petek je nato Pergam sporočil, da so se odločili, da aneksa ne bodo podpisali, saj problematike medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo, ki opravljajo delo diplomiranih medicinskih sester, ne rešuje sistemsko in ni produkt socialnega dialoga. Ostali sindikati v zdravstveni negi so bili do Pergama zaradi tega kritični.

Dogovor o podpisu aneksa h kolektivni pogodbi so sindikati v zdravstveni negi z ministrstvom za zdravje dosegli 3. novembra, po enotedenski beli stavki srednjih medicinskih sester, ki delajo v enotah intenzivne terapije III Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Nekaj dni kasneje sta Sindikat Kliničnega centra Ljubljana, ki je stavko organiziral, ter vodstvo UKC Ljubljana tudi podpisala dogovor o zaključku stavke.

Plačane v 80 odstotkih

Aneks predvideva kombinirane pogodbe za medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo, ki opravljajo tudi dela diplomiranih sester. Prvotno je bilo rečeno, da se bodo lahko takšne sestre zaposlile kot diplomirane v največ 70 odstotkih. Po Pergamovi blokadi podpisa aneksa so se nato dogovorili, da bodo takšne medicinske sestre, ki delajo na enotah intenzivne terapije III, operacijskih blokih in patronažne sestre, lahko plačane tudi v 80 odstotkih za delo diplomiranih sester.

Do kombiniranih pogodb naj bi bile upravičene sestre, ki so izobrazbo končale do leta 1985 in ki so že deset let na tem delovnem mestu.

Mlajšim medicinskim sestram s srednješolsko izobrazbo, ki posegajo v delokrog diplomiranih sester, pa bodo delodajalci dolžni v celoti financirati izobraževanje po prvi bolonjski stopnji za diplomirano sestro. Če se bodo sestre za izobraževanje odločile, bodo imele na voljo šest let, da diplomirajo. Dokler ne diplomirajo, bodo tudi one plačane po kombiniranih pogodbah.

Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar poudarja, da so zavodi že sedaj uporabljali različne načine plačevanja in nagrajevanja srednjih medicinskih sester, ki posegajo v delokrog diplomiranih sester, in sicer z dodatnim plačilom za povečan obseg dela, s kombiniranimi pogodbami ali s priznavanjem višjih plačnih razredov. Tako da se bodo zaradi tega aneksa sredstva, ki so bila uporabljena za te namene, le razporejala in bodo za izplačevanje imela pravno podlago, je dejala.

Lahko bi celo privarčevali

Predsednik Zveze sindikatov javnega sektorja v okviru konfederacije Pergam Matija Cevc pa ocenjuje, da so zavodi zaradi takšnega načina plačevanja srednjih sester celo nekaj privarčevali, saj da so iz zdravstvene blagajne dobili plačilo za dela diplomiranih sester. Vendar pa bodo precejšnji stroški po njegovih besedah nastali z izobraževanjem, čeprav bodo verjetno manjši, kot so trenutno veljavne cene za izobraževanje za diplomirano medicinsko sestro, saj bodo programi izobraževanja prilagojeni.

Sicer pa Cevc meni, da je pred sindikati še veliko dela, saj je podpis aneksa treba še realizirati na posamičnih deloviščih. "Pogledi na to, kolikšen delež kdo dela kot diplomirana medicinska sestra ali srednja medicinska sestra, se lahko razlikuje," opozarja. Temu pritrjuje tudi predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvone Vukadinovič. Po njegovih besedah namreč obstajajo bolnišnice, katerih vodstva medicinskim sestram sploh ne priznavajo, da opravljajo tudi dela diplomiranih sester.