V nasprotju z Ljubljansko vinsko potjo, ki je letos prvič zaživela v spomladanski in jesenski različici, so ljubitelji žlahtne kapljice na festivalu vin dejansko lahko uživali v okušanju pridelka večjega dela najboljših slovenskih vinarjev. Navsezadnje gre vendarle za največji tovrstni festival pri nas, ki poleg širjenja kulture pitja med slovenskim življem, kot venomer poudarjajo organizatorji, vinarjem pomaga pri ustvarjanju novih poslovnih priložnosti.

Medtem ko se je le redkim uspelo sprehoditi "od kleti do kleti" približno 130 vinarjev, je za bolj vedoželjne tokratni festival postregel tudi s 15 strokovnimi delavnicami, ki so potekale v Modrem salonu in Vrtni dvorani.

Simbioza: ekološka pridelava grozdja in vina

Med bolj poučnimi je bila prav gotovo predstavitev oranžnih vin v izvedbi vinske zadruge Simbiosa, ki jo sestavljajo vinarji Vasja Čotar (Gorjansko-Kras), Aleks Klinec (Medana-Goriška brda), Valter Mlečnik (Bukovica-Vipavska dolina) in Franco Terpin iz briškega onostranstva (Collio).

Oranžna vina, kot so jih zaradi značilne zlatooranžne barve krstili Angleži, predstavljajo novo kategorijo vin in delajo družbo obstoječim - belim, rdečim in roseju. Če vprašate Aleksa Klinca, vam pove, da to ni pravzaprav nič novega in da so na tak način vino delali že njihovi "nonoti in pranonoti".

"Poenostavljeno povedano: če belo vino narediš po postopku za rdeče, dobiš oranžno vino. Včasih se mu je reklo zgolj macerirano vino, kar pomeni, da vino vre skupaj s celimi jagodami - z olupkom, kožico in pečkami. Ker pa tega izraza povprečen pivec ne razume najbolje, je novo poimenovanje več kot dobrodošlo," se je pridušal briški vinar.

Poleg obvezne maceracije je vinarjem Simbiose skupno predvsem spoštovanje temeljnih naravnih zakonov. Poleg ekološkega vinogradništva, ki ga ureja veljavna zakonodaja, zato vsi prisegajo na interni zadružni pravilnik, ki med drugim zapoveduje, da je ekološki ves postopek - tudi pridelava vina. "V zadrugi smo postavili pravila, ki določajo, da je v kleti strogo prepovedano uporabljati kakršno koli kemijo. Tudi uporabo žvepla smo omejili na trikrat manj, kot dovoljuje zakonodaja," je povedal Klinec in dodal, da mora pred stekleničenjem vino zoreti najmanj leto in pol.

Kulinarike komaj za vzorec

V okviru festivala so potekale tudi delavnice v Gledališču okusa, kjer so bile vsak dan štiri kuharske predstave mladih domačih kuharskih mojstrov s pokušnjo.

Obisk "kulinarične galerije", kamor naj bi obiskovalci festivala malce skrenili po potepu po vinskih sobanah, pa je bil za večino veliko razočaranje. Pet gastronomskih ponudnikov na eni in enako število na drugi strani galerije nikakor ni moglo dohajati tropa lačnih volkov, ki je na skromni degustacijski kanape ali rezino pršuta čakal kot na komaj skoteno jagnje. Marsikdo je ob takšnem prizoru le zamahnil z roko in nejevoljno zavil nazaj k vinarjem, pri katerih si je luknjo v želodcu za silo zakrpal z žvečenjem prest, ki so bile na voljo v neomejenih količinah.

Že res, da se na pokušnje nikoli ne prihaja lačen, kot so v "pravilih pri pokušini jedi" zapisali organizatorji, vendar so s skromnostjo kulinarične ponudbe v največji meri sami poskrbeli za to, da so obiskovalci kršili vsa svetovljanska načela prehranjevanja. Če nič drugega, bi lahko poskrbeli vsaj za "plačljivi kotiček", kjer bi si lahko obiskovalci po petih ali šestih urah neprestanega pokušanja vin privoščili malce podlage. Tako pa - da je bila ironija popolna - je bil marsikateri obiskovalec enogastronomskega festivala primoran švigniti naravnost do najbližjega kioska na pleskavico ali burek.