Ko smo jih v soboto obiskali na Rudnem polju, so trenerja Tomaša Kosa, ki po novem v celoti skrbi za strelski del vadbe, znova in znova prosili za dodatni trening očitno zelo priljubljenih strelskih dvobojev. Kos je imel na seznamu z analizami večinoma ničle. Kot največji spodrsljaj se je sredi popisanega lista svetila dvojka. Kot nalašč pri Teji Gregorin, osmi biatlonki lanske sezone, ki v napovedih že tri sezone glasno lovi zmagovalne stopničke v svetovnem pokalu. "To je le opomin. Da tudi Teja ve, da je treba biti na strelišču vedno zbran in da se lahkotnost vedno kaznuje," je pripomnil češki strokovnjak, medtem ko je trener Uroš Velepec, specialist za fizično pripravo, izrabil lep dan in odtekel nekaj krogov.

V nedeljo se bo začelo zares. Teden prej, kot je slovenska praksa iz minulih devetih sezon, ko so sezono uradno vedno začeli na tekmi svetovnega pokala, letos 30. novembra. Janez Marič, Klemen Bauer, Jakov Fak in Teja Gregorin bodo nastopili na tekmi pokala IBU, na drugorazredni svetovni ravni, kjer zmagovalca še vedno nagradijo s 3000 evri. Mednarodna biatlonska zveza IBU je tekmo iz mesteca Idre prenesla v Östersund, kamor bo v petek odpotovala slovenska reprezentanca.

Sezono vsi čakajo zdravi, polni optimizma. Klemen Bauer je bil s četrtim mestom na olimpijskih igrah že tik ob življenjskih sanjah, a lani potenciala ni nadgradil. Minulo sezono je začel s šestim mestom v Östersundu, potem se temu dosežku ni več približal. "Za to sezono sem se prve mesece pripravljal individualno, predvsem zaradi razbitja monotonosti. Potem je vse potekalo, kot je treba. Če v tej zimi ne bo preboja med najboljše, potem res ne vem," je pripomnil. Za 36-letnika, kot je Janez Marič, veliko povedo že besede: "Napredoval sem v streljanju in teku. Cilji so visoki." Zmaga v Östersundu pred osmimi leti in še tri uvrstitve na stopničke v pokalu imajo podobno dolgo brado, vendar Marič pravi, da se počuti, kot bi imel 25 let. Teh Jakov Fak še ni ujel. Ko je lani, pred letom dni, dobil slovenski potni list in potem čez dober teden v Östersundu osvojil osmo, četrto in tretje mesto, se je zdelo kot pravljica. Leta 2011 ga je potem spremljala smola: omrzline na strelskem prstu, zaradi katerega ima za hud mraz pripravljeno inovativno rokavico z dodatnim ogrevanjem, padec na rolkah, zaradi katerega nekaj časa ni nosil puške, streljal le stoje, tekel le klasiko. "Zdaj je vse v redu," trdi. Za sezono izraža dokaj skromne želje za nosilca bronaste kolajne na olimpijskih igrah. "Lani sem želel med petnajsterico v skupnem seštevku pokala. Ker mi ni uspelo, to le ponavljam. Za stopničke na tekmi bo treba tudi tvegati. To znamo, saj pravijo, da smo kavboji," je bil sočen Jaka, kot ga vsi kličejo. Veliko trojico dopolnjuje še četrti supertekač Vasja Rupnik, medtem ko bodo superstrelec Peter Dokl, mladi up Simon Kočevar in nekdanji lokostrelski biatlonec Vid Vončina primorani začeti oster boj za peto mesto v slovenski kvoti svetovnega pokala. In lov za deseto mesto v pokalu narodov.