Ta bolezen je najpogostejša v državah Afrike in Azije, kjer je tudi več okužb z virusi hepatitisa, saj je ta rak zelo povezan z okužbo z virusom hepatitisa B in C. Slovenija spada med srednje ogrožene države, je povedal Rado Janša, dr. med., iz kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana, kjer ob UKC Maribor pri nas zdravijo te bolnike.
Usodna ciroza jeter
Hepatocelični rak le izjemoma nastane v zdravih jetrih, ponavadi nastane v kronično bolnih jetrih, spremenjenih zaradi ciroze. Ta je lahko posledica okužbe z virusom hepatitisa B in C, izpostavljenosti nekaterih toksinom (na primer plesni, ki jo najdemo na suhih figah in oreščkih), predvsem pa posledica odvisnosti od alkohola. Redkeje je povezana z drugimi stanji, ki tudi povzročajo zamastitev jeter, na primer metabolni sindrom, sladkorna bolezen in debelost. V UKC Ljubljana že zdravijo nekaj bolnikov, ki so raka jeter dobili zaradi teh dejavnikov.
V Sloveniji smo leta 1984 začeli cepiti proti okužbi z virusom hepatitisa B, zato se je delež bolnikov, ki so zboleli zaradi te okužbe, zmanjšal, visok pa ostaja delež bolnikov, ki so zboleli zaradi okužbe z virusom hepatitisa C, saj cepljenja proti temu virusu ne poznamo. Pri določenem deležu okuženih okužba ne izgine spontano, ampak preide v kronično, iz česar se razvije ciroza in potem rak jeter. Ocenjujejo, da bo 30 do 50 odstotkov bolnikov s kronično okužbo v deset letih razvilo hepatocelični rak. Tveganje za razvoj tega raka se še poveča, če ima bolnik več dejavnikov tveganja, da na primer ob okužbi v virusom hepatitisa C uživa še alkohol.
Okužba z virusom hepatitisa B je edini neposredni vzrok nastanka raka, saj lahko ta rak ob okužbi z virusom hepatitisa B vznikne v neciroznih jetrih. Ocenjujejo, da je v Sloveniji 20.000 ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa B; po letu 1993 pa na leto odkrijejo manj kot 50 oseb, okuženih s tem virusom. Med krvodajalci odkrijejo 0,06 odstotka takih, ki so okuženi z virusom hepatitisa C, med vsem prebivalstvom pa naj bi bilo s tem virusom okuženih 0,5 odstotka ljudi.
Nujni redni pregledi
Rak se razvije tako, da se najprej v jetrih zaradi prej naštetih dejavnikov tveganja razvije ciroza, nato pa v ciroznih jetrih nastanejo tumorji. Diagnostika teh tumorjev je zelo zapletena in bolezen pogosto odkrijejo prepozno.
"Zato bi morali splošni zdravniki vse bolnike s cirozo jeter dvakrat na leto napotiti na ultrazvok jeter. Žal tega ponavadi ne počnejo," je povedal Janša, čeprav ugotavlja, da se je znanje splošnih zdravnikov o tej bolezni zaradi pogostejših izobraževanj že izboljšalo. Moški so za razvoj tega raka bolj ogroženi kot ženske, poleg bolj tveganega življenjskega sloga pa k temu verjetno pripomorejo tudi genetski in hormonski dejavniki. Tega raka običajno odkrijejo po 50. letu starosti, kar 40 odstotkov bolnikov pa ob diagnozi nima nobenih znakov bolezni.
Znaki, ki kažejo na raka jeter, so sicer bolečina v zgornjem delu trebuha, izguba apetita in telesne teže, utrujenost, povišana telesna temperatura, zlatenica. Najbolj učinkovito hepatocelični rak zaznajo pri preiskavi ultrazvoka s kontrastom, v pomoč pa so tudi druge slikovne metode, kot so CT in magnetno resonančna preiskava, pa tudi testi jetrne funkcije, biopsija jeter in drugo.
Najbolj učinkovito je operativno zdravljenje
Ozdravitev bolnikov je seveda najboljša, kadar bolezen odkrijejo v zgodnji fazi, saj sta takrat možna operativna odstranitev dela obolelih jeter ali presaditev jeter. Pet let po diagnozi raka v zgodnji fazi preživi 50 do 70 odstotkov bolnikov, v nadaljevalnih fazah bolezni pa se preživetje bolnikov žal slabša. Vendar so tudi tem bolnikom v zadnjem času na voljo nova zdravila, in če uporabijo vse obstoječe načine zdravljenja, se lahko podaljša tudi preživetje teh bolnikov.
Žal bolniki do gastroenterologov še vedno pridejo prepozno, kljub izobraževanjem splošnim zdravnikom, da je mogoče pomagati tudi tem bolnikom. "Vendar se stvari izboljšujejo," ugotavlja Janša, še posebno, od kar so na kliniki uvedli timski pristop in pri zdravljenju bolnika sodelujejo zdravnik, patolog, kirurg, onkolog in drugi strokovnjaki. Obete bolnikov z zelo razširjeno boleznijo je zelo izboljšala tudi možnost sodelovanja v evropskih kliničnih študijah, ki je na voljo že nekaj let, je še povedal Rado Janša.
