Po njegovi oceni bi se v primeru dviga DDV za eno odstotno točko davčni prihodki iz DDV, ki so za letos ocenjeni na okoli 3 milijarde evrov, povišali za okoli 150 milijonov evrov letno, v primeru dviga za dve odstotni točki pa za okoli 300 milijonov evrov. V primeru znižanja davka od dohodkov pravnih oseb s sedanjih 20 na 15 odstotkov pa bi bili po Simičevi oceni prihodki iz naslova tega davka nižji skoraj za četrtino; namesto 653 milijonov evrov, kolikor je predvideno v letošnjem rebalansu, bi tako lahko pričakovali nekaj manj kot 500 milijonov evrov.

Simič je prepričan, da bi znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb dolgoročno prihodke močno povečalo, saj naj bi s tem privabili več tujih investicij, obenem pa bi zmanjšali želje po izogibanju plačevanja davkov. Da se z znižanjem davkov da doseči večji izplen, dokazuje s podatki, ki kažejo, da se je znesek pobranega davka od dohodkov pravnih oseb po davčni reformi leta 2006 v naslednjih dveh letih zvišal kljub postopnemu zmanjšanju davčne stopnje s 25 na 20 odstotkov.

Da bi bilo zaradi dvomilijardne proračunske luknje treba 20-odstotno splošno stopnjo DDV dvigniti vsaj za eno odstotno točko, je prepričan tudi generalni sekretar Združenja davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan. Čeprav priznava, da bi verjetno prišlo do nekoliko višje inflacije, pa te po njegovi oceni državljani ne bi pretirano čutili. Je pa Končan po drugi strani močno zadržan do znižanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Namesto znižanja nominalne stopnje, ki bi po njegovem mnenju zaradi višjega dobička prinesla koristi le lastnikom, predlaga, da se znova uvedejo olajšave za "dejanske investicije v stroje in tehnologijo".

DDV predstavlja v slovenskem državnem proračunu skoraj 40 odstotkov vseh prihodkov. Letos naj bi prispeval 3,087 milijarde evrov ali skoraj 150 milijonov evrov več kot lani, vendar pa še vedno okoli 60 milijonov evrov manj kot leta 2008.

V Sloveniji je DDV z 8,4-odstotnim deležem v BDP za eno odstotno točko višji od povprečja EU, kar nas uvršča na visoko 7. mesto v evropski sedemindvajseterici. Najvišji delež v EU ima sicer Danska z 10,1 odstotka v BDP, najnižjega pa s 4,1 odstotka Španija.

Večina članic EU je zaradi krize v zadnjih dveh letih zvišala stopnjo DDV (znižala jo je le Irska), ki je tako od leta 2009 do letos v povprečju zrasla z 19,8 na 20,7 odstotka. Najvišjo splošno stopnjo v višini 25 odstotkov imajo na Danskem, Madžarskem in Švedskem, najnižjo, 15-odstotno, pa na Cipru in v Luksemburgu. V Sloveniji, ki se je v zadnjih letih odločala predvsem za zviševanje trošarin, ne pa tudi DDV, splošna stopnja ostaja 20 odstotkov, znižana pa 8,5 odstotka.

Proračunski prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb so v Sloveniji z 1,257 milijarde evrov v letu 2008 lani upadli na zgolj 449 milijonov evrov. Čeprav naj bi se letos prihodki iz tega naslova zvišali na 653 milijonov evrov, pa bo to v celotnih proračunskih prihodkih pomenilo le 8,2 odstotka; v letu 2008 je delež davka od dohodkov pravnih oseb predstavljal skoraj 15 odstotkov celotnih proračunskih prihodkov.

Slovenija se z 1,8-odstotnim deležem davka od dohodkov pravnih oseb v BDP uvršča na 24. mesto med državami EU; nižji delež od Slovenije so leta 2009 imele le Latvija (1,6 odstotka), Francija (1,3 odstotka) in Nemčija (0,7 odstotka). Med članicami EU imata najvišji delež davka od dohodkov pravnih oseb v BDP Malta s 6,7 odstotka in Ciper s 6,5 odstotka, še višjega (8,3 odstotka) pa nečlanica EU Norveška.

Najvišjo nominalno stopnjo davka ima s 35 odstotki Malta, najnižjo pa Bolgarija in Ciper z 10 odstotki. Slovenija je z 20-odstotno stopnjo za 3,1 odstotne točke pod povprečjem EU in za 5,3 odstotne točke pod povprečjem držav z evrom. Po drugi strani ima Slovenija drugo najvišjo stopnjo med tako imenovanimi novimi članicami EU, takoj za Malto.

Povprečna efektivna davčna stopnja, ki upošteva davčne olajšave in druga zmanjšanja davčne osnove, znaša v EU 21,8 odstotka. Najnižjo povprečno efektivno davčno stopnjo imajo Bolgarija z 8,8 odstotka, Ciper z 10,6 in Latvija z 12,6 odstotka, najvišjo pa Grčija (41,5 odstotka), Španija (32,8 odstotka) in Malta (32,2 odstotka). "Nove" članice imajo v povprečju 16,4-odstotno povprečno efektivno davčno stopnjo, "stare" članice EU pa 26,2-odstotno. Efektivna povprečna davčna stopnja za Slovenijo je v letu 2010 znašala 18,2 odstotka, s čimer je Slovenija zasedla 17. mesto v EU in tretje najvišje (za Malto in Madžarsko) med novimi članicami.