Omembo parnega stroja in industrijske revolucije ter stavek, da bom zgodovino raje prepustil razvoju produktivnih sil, sem namreč v komentarju tako izpostavil, da res nisem verjel, da jih bo kdo lahko spregledal. Ampak tega dela mojega komentarja dr. Keber ni hotel opaziti. Če bi, se namreč ne bi mogel zgražati nad tem, da kot "plačanec kapitala" pridigam o večnosti kapitalizma. Jaz pa sem hotel prav nasprotno opozoriti na zgodovinskost kapitalizma. Ko sem ob kapitalizmu uporabil pojmovni oznaki superioren in normalen, sem ju namreč vedno pojasnjeval kot zgodovinsko superioren in zgodovinsko normalen. Kapitalizem je namreč vsaj v Evropi izrinil s scene fevdalizem in ta suženjstvo ter tako nazaj. To je naredil tako preprosto, da razumejo tudi srednješolci: proizvod iz kapitalistične manufakture je bil zaradi strojne proizvodnje cenejši od proizvoda iz fevdalne kovačije, ki je temeljila na delu in orodju in ni poznala stroja. Zato pravimo, da je kapitalizem nastal zaradi pojava stroja, torej razvoja produktivnih sil. Ta razvoj pa je nastal znotraj fevdalizma, ni padel z neba, ustvarili so ga ljudje, ujeti v protislovja fevdalizma. Ta zgodba je tako dokaz, dr. Keber bi rekel argument, da je kapitalizem zgodovinsko superioren sistem glede na fevdalizem, protislovja kapitalizma, med katera spada tudi družbeno in razredno razslojevanje, pa zgodovinsko normalen pojav in celo eden od obrazov glavnega gonila razvoja produktivnih sil v kapitalizmu, to je profitnega motiva. Razslojevanja so bila tudi prej, a niso bila posledica delovanja kapitalizma. Torej so v kapitalizmu zgodovinsko specifična.

Zato ne menim, da je kapitalizem večen. Sposoben je neznansko hitro razvijati produktivne sile. Večina sodobne medicine je nastala v času kapitalizma in vedno je bil nekje v ozadju profitni motiv. In dosežki sodobne medicine so danes dostopni ogromni množici posameznikov in ne le bogatašem, kajne, dr. Keber? Zato je čisto možno, da bo zopet zgodovinsko hitro privedel do načina proizvodnje, ki bo tudi njega izrinil - ni rečeno, da prek nižjih cen - z zgodovinske scene. Ampak, vsaj jaz skromno menim, da se to še ne dogaja in da tega midva z dr. Kebrom ne bova dočakala. Če bi tako razumeli moj komentar, bi videli, da kapitalizma ne branim, ga le sprejemam za časa mojega življenja kot danega. Tudi zato, da ne bi moral do konca svojih dni še kdaj živeti v kakšnem družbenem eksperimentu, kot je bil socializem, ali kot bi se ga domislil kakšen zdravnik.

Če bi dr. Keber obnovil vsaj srednješolsko znanje Marxa, bi videl, da on prisvajanja presežne vrednosti s strani kapitalistov, ki je v ozadju razslojevanja kapitalistične družbe, ni videl kot tatvine. Pravzaprav škoda, ker tatove lahko zaprete in rešite problem. V sodobnem jeziku bi dejali, da je razslojevanje značilno za kapitalizem v razmerah popolne konkurence in kapitalističnega pravnega reda, ki ima eno glavno nalogo, to je ščititi zasebno lastnino in ne tatvine. Razslojevanje pa nastaja, ker kapitalizma ni brez lastnikov kapitala in lastnikov delovne sile. Kapital in delovna sila pa sta nastala z nastankom industrijske revolucije, ali - malo simbolno - s pojavom stroja. Zato bogati in revni danes ne obstajajo, ker bi prvi kradli in drugi bili leni, ampak ker delitev novoustvarjene vrednosti nastaja v razmerah, v katerih lastniki kapitala edini lahko organizirajo proizvodnjo, ker imajo kapital, in morajo zato povpraševati na trgu delovne sile, kjer delavci ponujajo "svobodno" delovno silo. Zato bogati v kapitalizmu niso sami krivi, da so bogati, razslojevanje v kapitalističnem gospodarstvu pa je preprosto posledica mehanizmov delovanja takega gospodarstva. Kapitalizem mora imeti kapitaliste in mora imeti delavce in prvi koncentrirajo bogastvo na osnovi lastnine kapitala, drugi pa prejemajo dohodke iz dela. Prvi lahko tudi propadejo, izgubijo kapital in znova postanejo delavci, drugi pa lahko izgubijo delo ali pa jim trg dela odmeri sramotno nizko mezdo in se tako srečajo z revščino.

Že dolgo je jasno, da je polarizacija bogastva in revščine, ki ima veliko različnih obrazov, glavno protislovje kapitalizma. Če ga poskušam razumeti in razložiti, še ne pomeni, da se kot kakšen brezčutnež z njim sprijaznim. Čeprav bomo še dolgo obsojeni na kapitalizem z vsemi njegovimi protislovji, namreč lahko popravljamo učinke. S to zahtevo je nastala socialna demokracija in tudi sam menim, da je vsak dan večja potreba po popravljanju učinkov razslojevanja, do katerega vodi kapitalizem, če nočemo, da se ta uniči sam v sebi in s tem usodno vpliva na obstoj človeštva. V komentarju sem malo simbolno omenil dobrodelne organizacije, nisem pa govoril o (kapitalistični) državi. Sem čuval časopisni prostor. A razumljivo je, da bo ta morala odigrati glavno vlogo. Malce smešno je, dr. Keber, ko mi očitate, da nisem diskutiral o nobenem ukrepu za zdravljenje kapitalizma, a sami naštevate le zdravila, ki spadajo v prerazdeljevanje dohodkov in premoženja od bogatih k revnim, kar sem tudi sam zagovarjal kot socialnodemokratsko nujnost sodobnega sveta, in ki so potrebna le, če so bogati in revni, kar bi vi radi odpravili z odpravo kapitalizma. Kje pa je vaš opis novega produkcijskega reda?

In, dr. Keber, zelo grešite, ko podcenjujete ekonomsko vedo. Že s tem, da uporabljate oznake, kot je neoliberalizem, kažete, da ničesar ne veste o zgodovini in sistemu ekonomskih doktrin. Sam menim, da mora biti sodobni ekonomist v veliki meri eklektik. Različne ekonomske teorije pogosto govorijo o istih stvareh na različen način, ker jih opazujejo z različnih pozicij. Nekaj, kar je za Japonce zahod, je za Slovence vzhod! Sam še vedno prisegam na tako imenovano drugo neoklasično sintezo z dobro mero marksizma, pri kateri uporabljamo sodobno mikroekonomijo, ko govorimo o trgih, tržnih subjektih, konkurenci, učinkovitosti pa tudi o tržnih nepopolnostih, kot so eksternalije, javne dobrine, ki zahtevajo intervencijo države, keynesianizem za makroekonomsko politiko, torej državno uravnavanje agregatov, in marksizem za razumevanje ekonomskih odnosov, kamor spada tudi njihovo spreminjanje. Obseg in zahtevnost takega znanja se z lahkoto meri z znanjem s področja medicine! Res pa je, kot mi je nekoč rekel moj avtomehanik, zdraviti pa ne znam, čeprav imam doktorat! Pa vi?

Prof. dr. Maks Tajnikar