Stranke smo tako povprašali, ali bo v letu 2012 potrebno z interventnimi ukrepi poseči na področje plač v javnem sektorju in kako. Zanimalo nas je, ali bi zmanjševali število ministrstev in na koliko. Prav tako so odgovarjale na vprašanje, ali je v javnem sektorju treba zmanjšati število zaposlenih in če, v kolikšnem obsegu.
SD
Posega v plače brez dogovora socialnih partnerjev ne načrtujejo, tudi doslej so zagovarjali le možnost zamrznitve nekaterih pravic zaposlenih v javnem sektorju. Niso za zmanjševanje števila zaposlenih kar tako, menijo, da bi lahko sedanjo maso plač v javnem sektorju ohranili z omejenim nadomeščanjem tistih, ki so odšli. Načrtujejo 10 ministrstev.
SDS
V socialnem dialogu se bodo trudili doseči pošteno rešitev, ki bo upoštevala dosedanje dogovore in bo še znosna v teh razmerah. Število ministrstev nameravajo zmanjšati na 10. Njihov program vitke javne uprave ne temelji na odpuščanjih, temveč na prerazporeditvi v tiste dele javnega sektorja, kjer je zaznati pomanjkanje kadra, ter naravnemu odlivu.
ZARES
Menijo, da bo na področje plač v javnem sektorju verjetno treba poseči, a ne brez soglasja sindikatov. So za ureditev režima avtomatičnega napredovanja javnih uslužbencev in ohranitev znižanja plač funkcionarjev ter za 10 do 12 ministrstev. Število javnih uslužbencev je treba za 2 odstotka zmanjšati z nenadomeščanjem tistih, ki odidejo.
DeSUS
Ugotavljajo, da bo celotni javni sektor, začenši pri organizaciji države, državne uprave in javnih služb, moral privarčevati milijardo in da se moramo zaradi majhnosti naše ekonomije bistveno bolj racionalno organizirati. Predvidevajo zmanjšanje ministrstev na 8, ukinitev DS, združevanje delovnih procesov in služb v upravi.
SNS
Na področje plač v javnem sektorju ne nameravajo posegati, saj zamrznitev plač pomeni manjšo kupno moč državljanov, kar škoduje gospodarstvu. Število ministrstev bi zmanjšali na 10. So tudi za zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi, a ne z odpuščanjem, temveč z nenadomeščanjem zaposlenih, ki se upokojijo ali odidejo iz javne uprave.
SLS
Za krajši čas bi podprli zamrznitev plač, do uveljavitve konkretnih varčevalnih ukrepov pri porabi javnega sektorja. Ne odobravajo nadaljnjega nižanja plač javnega sektorja, temveč racionalizacijo. Število ministrstev bi zmanjšali na 10. So za ukinitev delovnih mest brez konkretno opredeljenih nalog, s ciljem zmanjšati skupno maso plač za 10 odstotkov.
LDS
Menijo, da v trenutni situaciji plač ne bo treba zniževati, da se da z mehkimi ukrepi in racionalnejšim delovanjem javnega sektorja na podlagi reorganizacije privarčevati dovolj. So za zmanjšanje števila ministrstev na 8. Pavšalnih ocen o odstotku zmanjševanja javnih uslužbencev vnaprej ne dajejo, saj so področja javnega sektorja med seboj različna.
Demokratična stranka dela
Menijo, da bo z interventnimi ukrepi treba poseči na področje plač v javnem sektorju, na področju državne uprave z ukinitvijo sejnin različnim uradnikom v mešanih strokovnih skupinah. Zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi mora biti postopno in vzporedno z zmanjševanjem števila zakonov, ki bi jih lahko smiselno združevali.
Državljanska lista Gregorja Viranta
Število ministrstev bi zmanjšali na predvidoma 10 in ukinili agencije, katerih naloge se lahko bolj smotrno opravijo drugače. Obseg sredstev za plače v javnem sektorju bi zmanjšali za najmanj 2 odstotka letno, predvsem z zmanjševanjem zaposlenosti, tako da dodatni interventni posegi v višino plač, ob že predlaganih, ne bi bili potrebni.
Gibanje za Slovenijo
Menijo, da je potrebna reorganizacija sistema javnega sektorja s prerazporejanjem uslužbencev. Zmanjšanja števila zaposlenih ne predvidevajo, s tem ne bi bila potrebna dodatna sredstva za brezposelne. So za zamrznitev socialnih transferjev in plač v javnem sektorju in podjetjih z državnim solastništvom ter za zmanjšanje števila ministrstev na 11.
Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija
Plač ne nameravajo zniževati. Navajajo, da bo treba takoj začeti s socialnim dialogom. Podpirajo interventni zakon, ki bi prinesel leto dni za pogovore o pogojih za uslužbence v javnem sektorju in za možnost povišanja najnižjih plač in pokojnin. Zavezali so se, da v tem letu brez soglasij ne bodo posegali v plače javnih uslužbencev.
NSi
Zavzemajo se za vzpostavitev pravičnih plačnih razmerij in stimulativnega plačnega sistema v javnem sektorju ter predlagajo zmanjšanje števila ministrstev na 12. Število zaposlenih v državni upravi bi zmanjševali po naravni poti, to je z upokojevanjem.
Stranka enakih možnosti
Menijo, da je treba intervenirati na finančni politiki in preoblikovati to področje, ki je ključ za vsa ostala. Sicer bomo le še "zategovali pasove, dokler se ne bomo povsem zadušili". Dovolj se jim zdi 7 ministrstev, ki tesno sodelujejo. Zagovarjajo še transparentnost v delovanju javnih institucij in omejitev privilegijev funkcionarjev.
Stranka mladih - zeleni Slovenije
Ocenjujejo, da je v javni upravi za 10-15 odstotkov rezerv pri plačah, a ne linearno. S kakovostno diferenciacijo in premeščanjem preko kadrovske banke bi povečali učinkovitost in plače uspešnim ter odpustili ali premestili manj uspešne. So za relativno visoke plače javnih uslužbencev, ob veliki dodani vrednosti in osebni odgovornosti.
Stranka slovenskega naroda
Menijo, da imajo dovolj dober gospodarski program, da ne bi bilo treba posegati v sedanje plače javnega sektorja, razen z ukrepom vezave njihove rasti na plače v gospodarstvu. Števila zaposlenih v javnem sektorju ne bi zmanjševali, bi pa prerazporejali nekatere zaposlene na bolj ključna delovna mesta. Število ministrstev bi zmanjšali na 10.
Stranka za trajnostni razvoj - TRS
Trdijo, da plače v javnem sektorju niso glavni problem in da bodo rešitve plod socialnega dogovora. Opozarjajo, da zmanjševanje ministrstev ne pomeni nujno prihranka, vsekakor pa pomeni zmanjševanje učinkovitosti področij. Poudarjajo, da ima Slovenija primerjalno kadrovsko podhranjeno javno upravo in da je problem njena učinkovitost.
Zeleni Slovenije
Menijo, da če bomo povečali gospodarski razvoj privatnega sektorja, posebej obrtništva in podjetništva, se ni bati, da bi morali krčiti obseg sredstev za plače v javnem sektorju. So pa za krčenje števila zaposlenih v javni upravi na račun tistih, ki so podlegli korupciji in klientelizmu (okrog 5 odstotkov). Število ministrstev bi zmanjšali na 11.
Kandidatne liste o javnih financah
Finančna in gospodarska kriza je zaostrila položaj v slovenskih javnih financah. Vlada je ukrepala s povečanjem sredstev za socialno varnost ter finančnimi spodbudami, jamstvi in olajšavami za gospodarstvo. S tem sta se povečala tako zadolževanje kot primanjkljaj; slednjega naj bi pod tri odstotke BDP znižali do leta 2013.
Stranke smo tako povprašali, kateri bi bil njihov prvi ukrep v smeri zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. Zanimalo nas je, ali morda vidijo možnosti za povečanje proračunskih prihodkov tudi pri davkih. In če, katerih? Odgovarjale so tudi na vprašanje, kaj bodo storile z javnim dolgom in kako.
SD
V SD bodo nadaljevali s konsolidacijo javnih financ. Napovedujejo tudi zniževanje proračunskih obveznosti, pokojninsko in zdravstveno reformo, učinkovitejše pobiranje davkov, spremembe pri davkih ter nadaljevanje racionalizacije javne porabe in rast produktivnosti javnega sektorja. Za strateško pomembne dejavnosti načrtujejo posebne davčne olajšave.
SDS
Prvi ukrep SDS bo zaustavitev rasti proračunskih izdatkov do sprejetja sprememb proračuna za leto 2012, kar nameravajo storiti v soglasju s socialnimi partnerji. Možnosti za povečanje proračunskih prihodkov vidijo pri davku na finančne transakcije in na luksuz. Javni dolg bi zmanjšali z omejitvijo deleža javne porabe v BDP na 45 odstotkov.
Zares
V stranki so prepričani, da mora Slovenija zmanjšati proračunski primanjkljaj, vendar predlagajo počasnejšo dinamiko, kot jo zahteva EU, namreč do leta 2015 in ne že do leta 2013. Sicer si zapiramo vrata za izkoriščanje investicijskega potenciala, ki ga predstavljajo državni proračuni, s tem pa tudi možnosti za razvoj in izhod iz krize, menijo.
DeSUS
Javnega dolga po oceni DeSUS ni mogoče zmanjšati, ker moramo privarčevana sredstva nameniti za spodbude gospodarstvu, za nova delovna mesta. Glede morebitnih sprememb pri davkih pa v stranki menijo, da so možni popravki pri obdavčitvi premoženja ter nadstandardnih dobrin.
SNS
V SNS napovedujejo, da bodo znižali oz. ukinili vse nepotrebne stroške države, potrebne stroške pa skrajno racionalizirali. Obdavčili bodo dohodke verskih skupnosti, znižali stopnji davka od dohodkov pravnih oseb in DDV ter uvedli olajšave za investicije v podjetniške zamisli in dodatne davčne spodbude za uspešne izvoznike.
SLS
V SLS napovedujejo varčevanje pri državni porabi in racionalizacijo na vseh področjih, da noben resor ne bi trošil več kot v času konjunkture leta 2008. Javni dolg bi z ustavnim zakonom zajezili pri 35 odstotkih BDP ter omejili vsakršno zadolževanje - izjema naj bodo projekti, ki spodbujajo razvoj gospodarstva.
LDS
Z novim zdravstvenim in pokojninskim zakonom je treba zagotoviti vzdržnost zdravstvene in pokojninske blagajne, s poostrenim nadzorom in sankcijami preprečevati zlorabe sistema socialnih pravic, obdavčitev vsake nadaljnje nepremične ter luksuza pa povečati, pravijo v LDS. V stranki podpirajo zakonsko omejitev javnega dolga.
Demokratična stranka dela
Za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v stranki predlagajo več ukrepov: dosledno pobiranje davkov in prispevkov, zmanjšanje sive ekonomije, znižanje stroškov države, varčevanje na vseh ravneh ter investicije v pridobivanje delovnih mest, tudi za ceno dodatnega zadolževanja.
Državljanska lista Gregorja Viranta
Da bi vsaj za pet odstotkov zmanjšali javne izdatke, predlagajo ukinjanje programov, ki imajo najmanj dodane vrednosti za ljudi in gospodarstvo, ter boljšo izrabo razpoložljivih virov. Za cilj bi si postavili omejitev javnih izdatkov na 45 odstotkov BDP, s čimer bi do konca mandata odpravili proračunski primanjkljaj.
Gibanje za Slovenijo
Najprej bi poskrbeli za dosledno izvajanje paketa zakonodaje za ugotavljanje izvora premoženja tajkunov. Z zaplenjenim premoženjem bi pokrili primanjkljaja v pokojninski in zdravstveni blagajni, z novo državno obveznico omogočili investicije javnega pomena, s pravično obdavčitvijo nepremičnin pa povečali prilive v proračun.
Lista Zorana Jankovića-Pozitivna Slovenija
Nujno je sprostiti kreditni in finančni krč, debirokratizirati državni aparat, reorganizirati javni servis in zmanjšati število javnih uslužbencev za dva odstotka na leto, menijo v Pozitivni Sloveniji. So za davčne olajšave za naložbe, ki imajo dodano vrednost in odpirajo nova delovna mesta, nove javne investicije ter zvišanje DDV za eno odstotno točko.
Nova Slovenija
Okrevanje gospodarstva bi v NSi spodbudili z razbremenitvijo gospodarstva, poenostavitvijo administrativnih postopkov in odpravo plačilne nediscipline. So za znižanje davkov, saj bi s tem država lahko pobrala vsaj milijardo evrov od sive ekonomije. Zmanjšali naj bi predvsem obdavčitev dela. V NSi bi zadolževanje omejili z ustavo.
Stranka enakih možnosti
Občutno bi zmanjšali izdatke za vojsko, odvzeli privilegije državnim funkcionarjem, skrčili državno upravo in racionalizirali vladne službe. Država bi morala financirati družbeno koristne projekte, plačevati družbeno koristno delo in izplačevati univerzalni temeljni dohodek. Izkoreniniti je treba korupcijo in klientelizem.
Stranka mladih - zeleni Evrope
Javni dolg bi zmanjšali z znižanjem manj nujnih javnih stroškov, večjo preglednostjo, transparentnostjo in boljšo izvedbo javnih naročil ter večjo gospodarsko aktivnostjo. So za zeleno davčno reformo, ki bi zajemala sredstva pri luksuzu in nezdravem načinu življenja in jih usmerjala v nižjo ceno delovne sile in okoljske spodbude za investicije in storitve.
Stranka slovenskega naroda
Kot prvi ukrep predlagajo znižanje nekaterih postavk, ki so politične narave in služijo za zadovoljevanje želja sedanjih koalicijskih strank. Ustavili bi projekt gradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, večje prilive v proračun pa zagotovili z zmanjšanjem sive ekonomije, do katerega bi prišlo z znižanjem davkov. So za stimulativne fiskalne ukrepe.
Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS
Stranka TRS izpostavlja socialni dialog in oblikovanje novega družbenega dogovora. Proračunske prihodke bi povečali na račun davkov: z oblikovanjem nove dohodninske lestvice z večjo obdavčitvijo najvišjih dohodkov, dvigom davka na kapitalske dobičke ter obdavčitvijo luksuza in neaktivnega premoženja.
Zeleni Slovenije
Usmeriti se je treba v nova delovna mesta v gospodarstvu in ne v javnem sektorju, med njimi pa izpostaviti zelena delovna mesta, zelene tehnologije. Glede davkov v stranki pravijo, da je treba iti v smeri znižanja, a ob hkratnem zmanjševanju sive ekonomije. V ustavo bi zapisali zadolževanje največ do 30 odstotkov BDP.
V tematskih prispevkih STA navaja stališča vseh tistih kandidatnih list, ki na volitvah kandidirajo v vsaj polovici volilnih enot. Vrstni red parlamentarnih strank je določen glede na njihov uspeh na državnozborskih volitvah 2008, neparlamentarne stranke pa navajamo po abecednem vrstnem redu.
