Slovenski živilci obljubam Agrokorja ne verjamejo

Predstavniki slovenskih živilskih podjetij temu ne verjamejo. Od morebitnega hrvaškega prevzema Mercatorja si ne obetajo nič dobrega. "Preseneča me, kako je mogoče, da nekdo, ki je do vratu zadolžen, s kreditom kupuje Mercator. Sama Mercatorja gotovo ne bi prepustila tujcu, sploh ne takemu, ki nima denarja," poudarja Bernardka Hlebič, direktorica Pomurskih mlekarn. Zelo nevarno se ji zdi, ker Slovenija svoje paradne konje, kot so Droga, Fructal in zdaj že Mercator, prodaja tujcem. Preseneča jo, da tisti, ki so to zakrivili - Boško Šrot, Igor Bavčar... - ne odgovarjajo za nič. "Ta zgodba z Mercatorjem mi ni všeč in se nam bo vrnila kot bumerang, saj bomo brez svojega lastništva postali hlapci. Če bi bila volja, bi ta podjetja lahko ostala v slovenskih rokah," je prepričana Hlebičeva.

Tudi Stojan Hergouth, predsednik uprave Jate Emone, je prepričan, da bodo slovenski dobavitelji v primeru, če bo Agrokor prevzel Mercator, veliko izgubili. Ne pozabimo, Agrokor ima tudi lastna živilskopredelovalna podjetja, zato bodo njihovi izdelki veliko bolj kot doslej zasedali tudi police trgovin v Mercatorju. Agrokor sicer nima lastne farme za proizvodnjo jedilnih jajc, zato v tem pogledu ni konkurenca Jati Emoni, ima pa svoje dobavitelje jajc za Konzumove prodajalne, torej Hergouth pričakuje, da bo njihovo ponudbo razširil tudi v Slovenijo.

"Posel ima svojo logiko"

Sicer pa Hergouth napoveduje, da bodo najbolj na udaru slovenski oljarji zaradi Agrokorjeve oljarne Zvijezda, pa mesarji zaradi Agrokorjevega podjetja Pik. V njegovi lasti je tudi velik hrvaški proizvajalec sladoledov Ledo. "In če Agrokor kupi še Mercator, ne verjamem, da bo odnos Mercatorja do Ljubljanskih mlekarn v primeru sladoledov ostal enak. Če bi bil jaz Ivica Todorić (predsednik koncerna Agrokor, op. p.), bi seveda izdelke iz lastne proizvodnje prodajal tudi v Sloveniji, da bi lahko poravnal dolg za nakup Mercatorja," meni Stojan Hergouth. Zato je prepričan, da so v tej fazi pogajanj o morebitnem prevzemu Mercatorja Agrokorjeva zagotovila, češ da slovenskih dobaviteljev ne bo izločal s svojih polic, bolj malo vredna. "Posel ima svojo logiko, in če bo Todoriću uspel, je jasno, da bo skušal od nakupa izvleči čim več koristi, tudi tako, da bo iskal sinergijo z lastnimi proizvodnimi obrati," napoveduje prvi mož Jate Emone.

Tega se boji tudi Srečko Čater, predsednik Sindikata kmetijstva in živilske industrije, ki pojasnjuje, da je 60 odstotkov proizvodnje velikih proizvajalcev vezanih na prodajne police Mercatorja in njegovih franšiz. "Vse večje proizvajalce smo zaprosili, da pripravijo scenarije v primeru prodaje Mercatorja Agrokorju," je dejal Čater in dodal, da je v živilskopredelovalni industriji zaposlenih 13.000 ljudi, Agrokor pa po njegovem mnenju ni "prav nič sentimentalen".

"Laščani bi Mercator še hudiču prodali"

Odločitev Pivovarne Laško, da se znebi lastništva v Mercatorju, Hergouth po svoje razume, kajti: "Zaradi lastne zadolženosti bi ga še hudiču prodal, samo da ga proda." Druga zgodba pa so banke, ki bi morale pred prodajo svojega deleža v Mercatorju temeljito razmisliti, kaj lahko to povleče za seboj. "Z morebitnim Agrokorjevim prevzemom Mercatorja se položaj slovenskih dobaviteljev gotovo ne bo okrepil. Banke bi morale dati na tehtnico kupnino, ki bi jo dobile za prodajo Mercatorja, in posledice, ki bi jih to imelo za slovenska živilskopredelovalna podjetja, ki imajo pri bankah najete kredite. Še nekaj je pomembno: Mercator slovenskim dobaviteljem blago plačuje povprečno v 85 dneh, Agrokorjev Konzum pa v 150 dneh. Kje bodo slovenska živilska podjetja dobila denar v primeru občutnega podaljšanja plačilnih rokov? Na banke bodo šla ponj! Vse to bi morali bankirji temeljito preučiti," svetuje Stojan Hergouth.

In spomni še na en črni scenarij, ki se lahko uresniči. Mercator je namreč eden redkih trgovskih sistemov, ki ima svoje trgovske objekte večinoma v lasti, ne v najemu. Zato se po Hergouthovih napovedih lahko zgodi, da bo novi lastnik denar za poplačilo kreditov za nakup Mercatorja dobil tudi s prodajo teh nepremičnin. Tega se boji tudi Bernardka Hlebič. Za Mercator pravi, da je imel nekaj posluha za socialo, saj je trgovine odpiral tudi v majhnih krajih. "Novi lastnik bo najbrž majhne trgovine zaprl in prodal. Se iz Tovarne sladkorja Ormož (ki smo jo prodali tujcu, ta pa jo je zaprl, op. p.) res nismo ničesar naučili?" sprašuje Hlebičeva.

Smrkolj: Mercator bi moral ostati v slovenskih rokah

Stojan Hergouth je prepričan, da se dobavitelji v tej fazi pogajanj nimajo kaj pogovarjati z Agrokorjem, zato je toliko bolj presenetljivo, da je predstavnike tega hrvaškega koncerna včeraj na pogovor sprejela kmetijska zbornica.

Ciril Smrkolj pojasnjuje, da so agrokorjevci sami predlagali sestanek, zato so jih sprejeli. Smrkolj zagotavlja, da niso dobili nikakršne denarne ali druge ponudbe za primer, če Agrokorjevemu prevzemu Mercatorja ne bi nasprotovali. "Jasno smo jim povedali, da nas skrbi, da bi se začele krčiti police s slovensko hrano," nam je pojasnil Smrkolj in dodal, da je tudi po tem sestanku še vedno enako zaskrbljen, saj vse temelji le na "rekla-kazala". "Naš interes je, da Mercator še naprej ostane v slovenski lasti," je povedal Smrkolj.

Predstavniki Agrokorja so že prejšnji teden obiskali Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot nam je povedala direktorica zbornice Tatjana Zagorc, so predstavnikom hrvaškega trgovca pojasnili, da želijo slovenska živilska podjetja ohraniti ali izboljšati dostopnost prodajnih polic v trgovinah največjega slovenskega trgovca, predstavniki Agrokorja pa da so jim obljubili nespremenjen položaj, celo njihovo krepitev na policah njihove trgovine Konzum, za močnejša zagotovila pa da še ni čas.

Edini, ki bi od Agrokorja v tem trenutku lahko zahtevali zagotovila za zaščito slovenske živilskopredelovalne industrije, so tako še naprej banke, ki Mercator prodajajo. A v NLB, ki vodi postopek prodaje, na vprašanja o zaščiti interesov slovenske živilskopredelovalne industrije ne odgovarjajo. Pojasnili niso niti, ali bo to sploh predmet pogajanj, niti ali si bodo za zaščito interesov slovenskih podjetij prizadevali zato, ker so ta njihovi komitenti.

tatjana.pihlar@dnevnik.si

katja.svensek@dnevnik.si