Koliko spanca potrebuje človek na dan, je težko reči, je povedal doc. dr. Matjaž Fležar iz ambulante za motnje spanja na Kliniki Golnik. Pomembnejša kot to, kako dolgo spimo, je kakovost spanca: da se ponoči ne zbujamo in da se zjutraj zbudimo spočiti in lahko normalno funkcioniramo čez dan. Če je spanje moteno in se zbujamo, po navadi težava ni v motnji dihanja, ampak v nespečnosti. Če se ponoči ne naspimo, čeprav spimo, je to tipični problem smrčača, ki, ko smrči, preneha dihati; pri tem se skoraj zbudi, a ne povsem. Če so prekinitve dihanja daljše od 10 sekund in se pojavijo vsaj 25-krat v uri spanca, ima tak človek zaradi prekinitev dihanja premalo kisika v krvi, zato je zjutraj zaspan, utrujen, zaspi pri delu, med vožnjo avtomobila... Zato je treba te ljudi najti. Zaradi apneje, kot se reče prekinitvi dihanja med spanjem, v Sloveniji vsako leto zdravijo 300 novih bolnikov, je povedal Fležar.

Smrčanje ni bolezen

Smrčanje sicer ni bolezen. Smrči več kot 40 odstotkov ljudi, ki so starejši od 40 let, tako moških kot žensk - razmerje je tri proti dva za moške, predvsem tisti, ki imajo preveliko telesno težo. Moški se zredijo tako, da dobijo podbradek, ki poveča obseg vratu, kar prispeva k smrčanju.

Pomembno je, da ljudje z motnjami spanja pridejo v ambulanto z osebo, s katero spijo, da ta pove, kako ta spi. Če je problem samo smrčanje brez motenj dihanja, ni mogoče veliko narediti, saj zdravil proti smrčanju ni, je povedal zdravnik. Koristi znižanje telesne teže, tudi operacije žrela so uspešne le v polovici primerov.

Velikokrat smrčijo tudi otroci, predvsem tisti, ki imajo povečano žrelnico. Tak otrok spi z glavo nazaj v stegnjenem položaju, diha skozi nos in ima odprta usta. Če otrok ponoči nima zaprtih ust, bo nepravilno zrasla spodnja čeljust in se bo razvil tako imenovani ptičji obraz, prav tako bo vse življenje smrčal. Zato so pri otrocih zelo pozorni na te motnje in se prej odločajo za operacijo žrela, je povedal Matjaž Fležar.

Nevrološke težave in bolečine

Na kakovost spanca pogosto vpliva sindrom nemirnih nog, ki pomeni, da se stopala ponoči nezavedno neprestano dvigajo in spuščajo in se ljudje zjutraj zbudijo s težkimi nogami, kot da bi vso noč hodili.

Kadar ima človek telesne bolečine, na primer v sklepih, mišicah, se pogosto obrača in če zamenja položaj več kot šestkrat na uro, to vpliva na kakovost spanca. Na spanje vplivajo tudi nekatere kronične bolezni, kot so ledvična in sladkorna bolezen, ter preplitvo dihanje pri zelo debelih ljudeh in bolnikih s srčnim popuščanjem.

Trdo ležišče ni najboljše

Nekoč smo menili, da je trdo ležišče najboljše ležišče, danes pa vemo, da je najboljše ležišče takšno, ki omogoča enakomeren pritisk na vse dele telesa in ki ohranja fiziološke krivine. S tem omogočamo, da se hrbtenica med spanjem najbolj regenerira, je povedal doc. dr. Drago Dolinar z Ortopedske klinike UKC Ljubljana.

Hrbtenica je najpomembnejši del človekovega okostja. Zgrajena je iz verige vretenc v obliki črke S, med vretenci so medvretenčne ploščice. Pokončna drža človeka za hrbtenico ni najboljša, ker so medvretenčne ploščice, ki delujejo kot amortizerji in omogočajo normalno funkcioniranje hrbtenice, s takšno držo čezmerno obremenjene. Najbolj je obremenjen ledveni del hrbtenice. Med spanjem hrbtenici omogočamo regeneracijo, enako tudi medvretenčnim ploščicam, saj se med spanjem regenerirajo in ponovno hidrirajo. Medvretenčne ploščice namreč v 85 odstotkih sestavlja voda. Danes menijo, da več kot 90 odstotkov bolečin v hrbtenici izvira iz degeneracije, to je obrabnih sprememb medvretenčnih ploščic, je povedal Dolinar. Te namreč z leti izgubljajo vodo in se postopoma posedajo.

Degenerativnih sprememb na hrbtenici ne moremo preprečiti. Pri moških se začnejo pojavljati od 20. leta starosti naprej, pri ženskah pa od 30. leta. Proces staranja hrbtenice lahko upočasnimo z načinom življenja: ustrezno držo na delovnem mestu, stalno telesno dejavnostjo in najverjetneje tudi s primernim ležiščem, je povedal Dolinar.

Pri spanju na pretrdem ležišču so deli telesa neenakomerno obremenjeni, na premehkem pa se hrbtenica predvsem na ledvenem delu vboči. Ta položaj povzroči obremenitev medvretenčnih ploščic in te se ne morejo normalno regenerirati. Posledica tega so bolečine v križu in potem v drugih delih telesa.