V tem tednu je namreč donos na desetletne italijanske obveznice presegel točko sedmih odstotkov, ki je Grčijo, Irsko in Portugalsko vodila do iskanja pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada.

Le dan kasneje italijanski premier Silvio Berlusconi ni dobil parlamentarne večine pri potrjevanju lanskoletnega državnega proračuna in napovedal je svoj odstop, takoj ko bodo v parlamentu potrjeni protikrizni ukrepi, ki jih je obljubil EU. A s proračunom imajo težave tudi Francozi, zato je francoski premier Francois Fillon ta teden predstavil paket novih ukrepov, s katerimi naj bi Francija do leta 2016 prihranila več kot 100 milijard evrov in obdržala najvišjo oceno bonitetnih hiš, ki zagotavlja najemanje kreditov po najugodnejših pogojih.

Nova recesija v EU je vse bolj oprijemljiva, finančni trgi norijo, evropska komisija pa je pred nekaj dnevi sporočila, da napovedi za prihodnje leto niso najboljše, če evropske države ne bodo spremenile svojih politik. Tako naj bi v letu 2012 javni dolg na ravni EU znašal 85 odstotkov BDP, v območju evra pa presegel mejo 90 odstotkov. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se zmanjšal na raven malo nad tremi odstotki. Za Slovenijo so za leto 2012 napovedani enoodstotna rast BDP, 1,3-odstotna inflacija, 8,4-odstotna stopnja brezposelnosti in 5,3-odstotni javnofinančni primanjkljaj.

Iz portreta Slovenije v EU, ki ga je pred kratkim pripravil statistični urad (Surs), je mogoče razbrati, da je že v letu 2010 dolg sedemindvajseterice držav v povprečju znašal 80 odstotkov BDP, medtem ko se je tekoči javnofinančni primanjkljaj ustavil pri povprečnih 6,4 odstotka BDP. Največjo gospodarsko rast sta v preteklem letu zabeležili Švedska (5,7 odstotka) in Slovaška (4 odstotke), negativno rast pa Grčija (-4,5 odstotka), Romunija (-1,3 odstotka), Irska (-0,4 odstotka), Latvija (-0,3 odstotka) in Španija (-0,1 odstotka). Slovenija se je z 1,4-odstotno rastjo uvrstila na 16. mesto.

Povprečna stopnja inflacije je lani tako v EU kot v Sloveniji znašala 2,1 odstotka, najbolj pa so se dobrine podražile v Romuniji (za 6,1 odstotka) ter v Grčiji in na Madžarskem (za 4,7 odstotka). Cene so najbolj padle na Irskem, kjer je stopnja inflacije znašala -1,6 odstotka, in v Latviji (-1,2 odstotka).

Stopnja anketne brezposelnosti je v drugem četrtletju lanskega leta pri nas znašala 7,1 odstotka in je bila nižja od evropskega povprečja (9,6 odstotka). Več kot 20-odstotno brezposelnost so izmerili v Španiji, sledijo Latvija, Estonija in Litva, manj kot 5 odstotkov prebivalstva pa je bilo brez dela v Luksemburgu, Avstriji in na Nizozemskem.

Glede na standard kupne moči je bil BDP na prebivalca v Sloveniji lani nižji od vseh 15 starih članic Unije z izjemo Portugalske in višji od vseh novih članic z izjemo Cipra. Podobno velja za življenjsko raven prebivalstva glede na delež izdatkov, ki so ga slovenska gospodinjstva v letu 2009 namenila za hrano in brezalkoholne pijače (14,9 odstotka). Manjši delež kot v Sloveniji so za te dobrine namenili prebivalci vseh 15 starih članic EU z izjemo Grčije in Portugalske, večji delež pa prebivalci vseh novih članic EU. Kljub temu je stopnja tveganja revščine v Sloveniji leta 2009 znašala "le" 11,3 odstotka in je bila med najnižjimi v Evropi (povprečje EU je bilo 16,3 odstotka), saj je na meji revščine ali pod njo manj prebivalstva živelo le še na Nizozemskem, Slovaškem in Češkem.

Ob tem je slovenska država leta 2008 za socialno zaščito namenila 21,5 odstotka BDP, kar je manj od evropskega povprečja (26,4 odstotka); 15 držav je za to namenilo večji delež BDP (največ Francija, 30,8 odstotka), najmanjši delež BDP pa so socialni zaščiti namenile Latvija, Romunija, Estonija in Bolgarija.

Najugodnejšo starostno strukturo prebivalstva je lani imela Irska, saj je bila več kot petina njenih prebivalcev mlajša od 15 let. Nasprotno velja za Nemčijo, kjer je več kot petina prebivalstva štela več kot 65 let. V to starostno skupino je spadalo tudi 16,5 odstotka Slovencev, kar nas uvršča pod povprečje EU (17,4 odstotka), mlajših od 15 let pa je bilo pri nas 14 odstotkov prebivalcev (povprečje EU znaša 15,6 odstotka).

V Litvi, na Češkem in Slovaškem je vsaj srednjo šolo dokončalo več kot 90 odstotkov prebivalstva, medtem ko je bil ta delež najnižji na Malti (28,7 odstotka), Portugalskem (31,9 odstotka), v Španiji (52,6 odstotka) in Italiji (55,2 odstotka). Slovenija je s 83,3 odstotka prehitela vseh 15 starih članic EU z izjemo Nemčije in se uvrstila nad evropsko povprečje (72,7 odstotka). Sicer pa je v začetku leta 2010 v Evropski uniji živelo približno 500 milijonov prebivalcev, skoraj tretjina od njih v dveh državah - Nemčiji in Franciji. Najdlje so v letu 2009 živeli Italijani (81,2 leta) in Španci (81 let), najkrajšo pričakovano življenjsko dobo pa so imeli novorojenci v Litvi (72,5 leta) in Latviji (72,8 leta). V Sloveniji je pričakovana življenjska doba znašala 78,5 leta, kar je zelo blizu evropskemu povprečju 78,8 leta.