"Urejanje prostora bi lahko šlo na prometno ministrstvo, okolje na kmetijsko, Agencijo RS za okolje, ki nam vsem investitorjem pije kri, pa bi bilo najbolje ukiniti."
Karl Erjavec, Dnevnikov Objektiv, 29. oktobra 2011
***
Ampak, živimo v demokratični državi in vsak resor v državni upravi ima pravico prevzeti odgovornost za področja, ki so sicer medresorska - nadsektorska. Lahko bi urejanje prostora res prepustili:- prometnikom, da bi ceste, letališča in proge vsake vrste spravljale naravo v krste;- energetikom, da bi se rešili razprav o T6;- kmetijstvu, da bi "zraslo" čim več novih gradenj na plodni zemlji;- gospodarstvu, da bi hitreje pozidali tistih nekaj kilometrov obale;- športu in rekreaciji, da bi uredili prevoze na vrhove gora s helikopterji, itd.Med uporabnike prostora sodijo tudi mesta in naselja s svojimi ekonomsko-socialnimi funkcijami in skrajni čas je, da vsaka vas dobi svojo univerzo in klinični center, opero in dramo ter še kakšno sežigalnico odpadkov. Skratka, treba je omogočiti vsem področjem in občinam enakopravnost pri poseganju v prostor, kršitve direktiv Evropske unije, protokolov alpske konvencije in lastne ustave pa prepustiti novi vladi.Seveda ob tem človek pomisli na našo zakonsko ureditev izpred 45 let, ki je po vzoru drugih evropskih držav združevala na državni ravni prostorsko in regionalno področje, ampak to je bilo drugačno obdobje! Čudim pa se, da nekdanji minister za okolje in prostor ni pomislil na še bolj enostavno in za davkoplačevalce najcenejšo rešitev - ukinitev področja urejanja prostora in varstva okolja, reševanje konkretnih zagat pa se prepusti poslancem. Potem bi bilo tako kot v starem Rimu, pisalo se je leto 67 pred našim štetjem, ko je med zasedanjem senata vstal senator in vzkliknil: Aerem corumpere non licet - zrak onečediti se ne spodobi, in senat je pri priči sprejel sklep, da je treba svinjake, iz katerih se je širil smrad po mestu, prestaviti na zunanjo stran obzidja, brez ministra.Dr. Milan Naprudnik, Ljubljanampak, živimo v demokratični državi in vsak resor v državni upravi ima pravico prevzeti odgovornost za področja, ki so sicer medresorska - nadsektorska. Lahko bi urejanje prostora res prepustili:
- prometnikom, da bi ceste, letališča in proge vsake vrste spravljale naravo v krste;
- energetikom, da bi se rešili razprav o T6;
- kmetijstvu, da bi "zraslo" čim več novih gradenj na plodni zemlji;
- gospodarstvu, da bi hitreje pozidali tistih nekaj kilometrov obale;
- športu in rekreaciji, da bi uredili prevoze na vrhove gora s helikopterji, itd.
Med uporabnike prostora sodijo tudi mesta in naselja s svojimi ekonomsko-socialnimi funkcijami in skrajni čas je, da vsaka vas dobi svojo univerzo in klinični center, opero in dramo ter še kakšno sežigalnico odpadkov.
Skratka, treba je omogočiti vsem področjem in občinam enakopravnost pri poseganju v prostor, kršitve direktiv Evropske unije, protokolov alpske konvencije in lastne ustave pa prepustiti novi vladi.
Seveda ob tem človek pomisli na našo zakonsko ureditev izpred 45 let, ki je po vzoru drugih evropskih držav združevala na državni ravni prostorsko in regionalno področje, ampak to je bilo drugačno obdobje!
Čudim pa se, da nekdanji minister za okolje in prostor ni pomislil na še bolj enostavno in za davkoplačevalce najcenejšo rešitev - ukinitev področja urejanja prostora in varstva okolja, reševanje konkretnih zagat pa se prepusti poslancem. Potem bi bilo tako kot v starem Rimu, pisalo se je leto 67 pred našim štetjem, ko je med zasedanjem senata vstal senator in vzkliknil: Aerem corumpere non licet - zrak onečediti se ne spodobi, in senat je pri priči sprejel sklep, da je treba svinjake, iz katerih se je širil smrad po mestu, prestaviti na zunanjo stran obzidja, brez ministra.
Dr. Milan Naprudnik, Ljubljana