Njen direktor Nikola Damjanić ugotavlja: "Tako kot je referendum lahko priročno sredstvo, s katerim lahko ustaviš političnega nasprotnika, tudi če ima najboljše namene, se lahko podobne zadeve dogajajo tudi z javnomnenjskimi anketami. Najboljši način, da jih razvrednotiš, je, da vneseš zmedo." (Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je primernejši izraz za preverjanje javnega mnenja javnomnenjska poizvedba in ne javnomnenjska anketa ali raziskava.) Odgovornost za trenutno stanje na področju javnomnenjskega anketiranja Damjanić pripisuje predvsem medijem, saj so začeli novinarji in uredniki zaradi pomanjkljivega znanja mešati jabolka in hruške. "Kar naenkrat smo prišli do situacije, da televizije objavijo najprej rezultate 'svoje' agencije, naslednji dan pa že rezultate drugega izvajalca ankete. Tega pred leti nismo bili vajeni," opozarja Damjanić. Da je nekritično objavljanje rezultatov javnomnenjskih anket, ki so bile sicer izvedene v različnih okoliščinah in po različnih metodah, v tokratno volilno tekmo vneslo zmedo, se strinja tudi predsednica uprave Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt. "Mediji, ki nekritično objavljajo izbrane podatke določenih raziskovalnih institucij, ne pripomorejo k transparentnosti in ozaveščanju volilne populacije. Povzročajo zmedo, vnašajo dvom in povečujejo stopnjo nezaupanja v vse raziskave. Če greš k zdravniku in ga zaprosiš za drugo mnenje, dobiš vsaj približno isto diagnozo, način zdravljenja pa je lahko drugačen. V tem konkretnem primeru pa različni raziskovalci in posledično mediji objavljajo različne diagnoze," opisuje trenutne razmere na slovenskem trgu Božič-Maroltova, ki bo s svojo agencijo poleg vzporednih volitev pripravljala tudi tedenske javnomnenjske ankete za Radiotelevizijo Slovenija. Čeprav nima pregleda nad vsemi dosedanjimi objavami rezultatov, ugotavlja, da podatki niso primerljivi, in to kljub dejstvu, da so se nekatere dosedanje ankete nanašale na zelo podobna obdobja. "Javno mnenje se tokrat prvič v zadnjih dvajsetih letih spreminja dejansko vsak dan. Doslej smo imeli neke jasne opredelitve in dovolj močna jedra podpornikov določenih strank. Na neki način so bile karte razdeljene in pričakovane, tako da smo ugotavljali le še minimalna odstopanja," razlaga Božič-Maroltova, ki je v javnomnenjsko raziskovanje vpeta že dvajset let.

Pomemben je občutek anonimnosti

Razlogov, zakaj prihaja do razlik pri rezultatih javnomnenjskih anket in jih zato mediji (ter javnost) največkrat ne morejo medsebojno primerjati, je veliko. Že vprašanje, ali gre za telefonsko, terensko ali spletno preverjanje javnega mnenja, je pomembno. Pri trženjsko svetovalni in raziskovalni družbi Valicon, kjer v zadnjih letih izpopolnjujejo metodologijo spletnega anketiranja, med drugim opozarjajo, da anketiranci na enaka vprašanja po telefonu odgovarjajo drugače kot v primeru ankete, pri kateri jim nasproti sedi anketar, in da ravno anketne raziskave s politično vsebino beležijo najvišjo stopnjo nesodelovanja. "Če pri prvem stiku z anketirancem povemo, da delamo javnomnenjsko anketo, se za sodelovanje odločijo predvsem politično angažirani državljani. Vprašanje pa je, kako pridobiti tiste, ki še niso opredeljeni. Zato tudi tovrstne ankete izvajamo znotraj drugih raziskav javnega mnenja. Najprej opravimo splošni del in šele potem preidemo na politiko," nam je enega od pristopov k preverjanju političnih preferenc državljanov razkril partner pri družbi Valicon Zenel Batagelj. Po podatkih Valicona se anketiranja danes otepajo predvsem mlajši volilci, stari od 18 do 35 let, in tisti z nižjo izobrazbo. Leta 2000 so v sklopu vzporednih volitev med drugim še ugotovili, da v anketah o političnih preferencah raje sodelujejo simpatizerji LDS in SD, medtem ko se volilci SDS, SLS, NSi in DeSUS tovrstnemu sodelovanju raje odrečejo. "Mlade težko dobiš na telefon, tako da se ti lahko vzorec hitro uniči. To je tudi razlog, da je Zmago Jelinčič vselej drugače uvrščen na lestvicah, saj je med mladimi zelo priljubljen," pojasnjuje Batagelj.

"Je pa treba vedeti, da se volitev udeležuje 30 odstotkov mladih in 70 odstotkov starejše populacije. Pri uteževanju vzorca je treba upoštevati vse možne dejavnike, da prideš do verodostojnih podatkov. Pri telefonskem anketiranju moraš poklicati najmanj štiri, da se ti nekdo oglasi in je tudi pripravljen sodelovati. Če delamo vzorec, moramo pokriti celotno Slovenijo. Sedemsto anketirancev mora predstavljati Slovenijo v malem. Če se temu približaš, si zmagovalec," dodaja Damjanić. Agencija Ninamedia se bo čez dober teden dni lotila terenskega anketiranja, ki velja za najdražjo metodo anketnega raziskovanja javnega mnenja, je pa po mnenju mnogih najbolj zanesljiva. Za podoben projekt so se pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem odločili tudi pri Mediani. Čeprav so se njihovi anketni rezultati razlikovali od anket drugih agencij, ki so napovedovale zmago stranki SDP, so jih uredniki pri tedniku Globus pogumno objavili na naslovnici. Uradni rezultati volitev so na koncu pokazali, da se pri Mediani niso zmotili, saj je dejansko slavila (takrat še Sanaderjeva) HDZ. "Pri anketiranju je pomemben občutek anonimnosti. Ko smo opravljali terensko anketo na Hrvaškem, je anketiranec dobil volilni listič in kuverto, v katero je lahko vložil svojo 'glasovnico'. Pri tem smo zabeležili zanemarljiv odstotek zavračanja sodelovanja in neopredeljenih," se hrvaškega predvolilnega obdobja spominja Božič-Maroltova.

Komu bodo šli glasovi levice?

Poleg metodologije merjenja, pri kateri je zlasti pomembno, ali anketar pri vprašanju, koga bi volili, anketirancu našteje kandidatne liste ali pa mu prepusti, da spontano navede svojo izbiro (pri tem so prikrajšani manj izpostavljeni kandidati), in prezentacije rezultatov, ki se najpogosteje kaže v razliki med volilno napovedjo in običajno javnomnenjsko anketo, ima zelo pomembno vlogo v anketnem raziskovanju tudi obdobje, ko se anketiranje izvaja. Na primer rezultati javnomnenjskih anket, ki so bile opravljene v tem tednu, ne bodo dovolj natančno pokazali učinka četrtkovih televizijskih soočenj na TVS in Pop TV, v katerih je bil zaradi prejemanja nadomestila za ministrsko plačo najbolj na udaru Gregor Virant. Pri Valiconu poudarjajo, da se rezultati merjenja bolj približujejo trenutnemu razpoloženju volilnega telesa, če poteka anketiranje več dni. "Sam bi prepovedal objavo rezultatov anket, ki trajajo manj kot štiri dni," svetuje Batagelj.

Za ilustracijo, kako pomembno lahko televizijska soočenja vplivajo na javno mnenje, Batagelj omenja soočenje kandidatov na Pop TV pred prvim krogom predsedniških volitev leta 2007. Tedaj so novinarji takratnemu kandidatu Lojzetu Peterletu potem ko je vrhovno sodišče zaradi procesnih napak razveljavilo sodbo proti škofu Gregoriju Rožmanu, ki je bil leta 1946 obsojen zaradi vojnih zločinov zastavili vprašanje, ali je zanj škof Rožman domoljub ali narodni izdajalec. "Dokazano je, da je takrat izgubil 10 odstotkov dotedanje podpore. Ankete pa tega niso pokazale, saj je soočenje potekalo v zadnjem tednu pred volitvami, ko po takrat veljavni zakonski določbi nismo smeli več objavljati rezultatov anketiranja," se takratnih dogodkov spominja Zenel Batagelj.

Trenutne razmere na političnem prizorišču so po njegovem mnenju podobne dogodkom pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, ko je stranka SD v fotofinišu in na podlagi antijanševega sindroma za pičlih 12.513 glasov prehitela do takrat vodilno v javnomnenjskih anketah SDS. "Kaj bodo pokazale javnomnenjske ankete v naslednjih tednih, je ključno vprašanje. Zanimivo bo videti, ali bo imel Zoran Janković na koncu dejansko prednost pred ostalimi na levem polu. Če se bo to izkazalo, bodo šli glasovi levice njemu," je prepričan Batagelj, ki pa ob tem opozarja, da imata tako LDS kot Zares močno terensko mrežo, kar bi lahko še dodatno premešalo karte na političnem prizorišču.

Volilci se selijo

Da bi lahko prišlo tudi do večjih premikov v volilni podpori posameznim kandidatom in strankam, je v ponedeljek nakazala tudi Delova anketa, ki jo je agencija Delo Stik s telefonskim anketiranjem na vzorcu 506 respondentov opravila 2. in 3. novembra, saj je zabeležila 61,3-odstotni delež tistih, ki še ne vedo, koga bodo 4. decembra volili. "Tudi če ta delež prepolovimo, je to še vedno veliko, saj nobena stranka ne bo dobila tolikšne podpore na volitvah. V vsakem primeru gre za delež volilcev, ki je še na voljo in ki ga mora nekdo pridobiti. Strankarskih gorečnežev je okoli petina, ostali volilci pa se 'pretakajo'. Prav zato je treba ankete brati z razmislekom. Če bi opravili javnomnenjsko anketo po Jankovićem nastopu v Odmevih v začetku tega tedna, bi mu zagotovo pokazala boljši rezultat kot pred tednom dni," opozarja Nikola Damjanić, ki je v eni od "svojih" anket med drugim tudi zaznal, da je veliko volilcev stranke SD iz leta 2008 v zadnjem obdobju prestopilo na stran Liste Gregorja Viranta. "Volilno telo očitno ni tako rigidno, kot se zdi na prvi pogled, saj se volilci selijo k nekomu, ki je bil minister v politično drugačni vladi," dodaja Damjanić. Da bi lahko ravno nekdanji minister za javno upravo v Janševi vladi v zadnjih tednih pred volitvami dodatno premešal deleže v javnomnenjskih poizvedbah, se strinja tudi Batagelj. "O tem, s kom bi Virant najraje sodeloval v bodoči vladi, se bo še veliko pisalo in do tega problema sploh še nismo prišli. Prvič bi se lahko zgodilo, da volilci ne bodo dali glasu nekomu samo zato, ker bi šel v koalicijo z nekom, ki ga ne marajo. Če pa bi Virant obelodanil, da se vidi v koaliciji z Jankovićem, bi zmagal z veliko prednostjo. To bi bila zanimiva izjava. Upam, da bo javnost tako močno pritiskala nanj, da se bo moral izjasniti, s kom želi tvoriti koalicijo," se nadeja Batagelj.

Božič-Maroltova med drugim pričakuje, da bi letos lahko prišlo do odstopanj med rezultati javnomnenjskih anket in končnim izidom volitev. "Naklonjenost, da tvegajo, je med volilci nizka: večina nekako hrepeni po novih obrazih, vendar ni pripravljena tvegati," razmišlja šefica Mediane.

Pritiski na agencije

In komu so potem rezultati javnomnenjskih anket sploh namenjeni? "Namenjeni so volilni populaciji, neopredeljenim, strankarskim pripadnikom in nenazadnje tudi strankam. Letos sta s prvimi rezultati dobila veter v jadra zlasti Virant in Janković. Ljudje smo raje na strani zmagovalcev kot poražencev. Prvi ali boljši pa je vendarle tisti, ki sam po sebi pritegne tudi ostale, saj ljudi v končni fazi tudi na političnem področju žene čredni nagon. Ne upam si reči, da gre pri vseh volilcih za individualno oziroma racionalno odločitev, imajo pa poleg voditelja stranke velik vpliv na volilce tudi javno mnenje in dobri podatki," je prepričana Božič-Maroltova. Podobno razmišlja tudi Batagelj. "Volilci levice se bodo udeležili volitev, če bodo začutili nevarnost Janeza Janše. Prvaku SDS bi sicer najbolj ugajalo, če bi ga ankete uvrščale na tretje mesto, saj bi volilci levega pola ob takem scenariju pomislili, da je vse pod nadzorom, in bi se na volilno nedeljo raje odpravili na izlet. In tukaj se pokaže funkcija oziroma vloga javnomnenjskih anket v družbi: z njimi se volilec lažje odloča," je prepričan Batagelj. Ob tem sicer priznava, da agencije levji delež anketne metodologije razvijejo ravno na volitvah. "Zadeve lahko preveriš, saj dobiš na koncu tudi uradni rezultat. Poleg tega so tovrstne ankete dobre za prepoznavnost agencije," pojasnjuje partner v družbi Valicon. Pri Valiconu so po volitvah leta 2008 iz gore razpoložljivih podatkov med drugim izračunali, da naj bi se volilci LDS takrat selili k stranki Zares, volilci Zares pa k SD. "Teden dni pred volitvami in po volitvah smo iste ljudi spraševali, koga bi oziroma so volili. Če ne bi uporabili takšnega pristopa, bi se enostavno pokazalo, da je podpora stranki LDS padla, stranki SD pa narasla," politične migracije pojasnjuje Batagelj. Direktor Ninamedie vlogo javnomnenjskih anket razume nekoliko drugače. Da bi vplivale na izbiro večine volilcev, še posebej takrat, ko so razlike med političnimi nasprotniki nekajodstotne, ne verjame. "Rezultati anket so vselej zelo dobro gledani oziroma brani. Nekaterim so takšni podatki v razvedrilo, drugim služijo za analize, politikom pa so pogosto v veliko breme, če jim ankete kažejo, da jim podpora pada. Javnomnenjske ankete bi morale predstavljati signal politiki, da gre tisto, kar počnejo, v napačno smer. Nekateri tega žal nočejo razumeti. Če bi premier Pahor ob padcu javnomnenjske podpore vladi takoj odreagiral, sedaj morda ne bi imeli predčasnih volitev," meni Nikola Damjanić.

Ker bo po zaslugi Dnevnika, ki je dobil ustavni spor, letos prvič dovoljeno objavljati javnomnenjske poizvedbe tudi v zadnjem tednu pred volitvami, je pričakovati neizprosen boj za statistične deleže vse do konca. Batagelj ob tem napoveduje, da bi lahko prišlo tudi do zlorab agencij v politične namene. "Tudi to, da je anketiranec najprej izpolnil anketo, potem pa ga je anketar vprašal, zakaj ne bi volil drugega kandidata, ki ima podobne značilnosti, se je že dogajalo v Sloveniji," opozarja.