Res je bil bizaren večer. Iste face na dveh programih. Na komercialki okrepljena zasedba s še tremi prvaki. Skoraj uro so se soočenja prekrivala. V enem delu celo z enakimi vprašanji. Eno posneto, drugo predvajano v živo. Eno udobno sede, drugo neudobno stoje s publiko kot nepotrebno kuliso. Oboje pod oznako zgodovinske usodnosti. S temami na prvo žogo. Če po eni strani pač razumemo, da ustvarjalci in voditelji iščejo štrleče atrakcije, skratka tisto, kar se ponuja samo po sebi, pa je po drugi strani strašljivo spoznanje, kako nas taisti ustvarjalci podcenjujejo. Kot da smo pred ekrani ena teleta, ki nimajo pojma, koga gledajo na ekranih. Zato moramo spet poslušati že stokrat prežvečena vprašanja od osamosvojitve nazaj in naprej. Kdo je komu kaj rekel, kdo ni rekel, kdo se je lagal, kdo govoril resnico, kdo je zlobiran, kdo omrežen in kdo požrešen.

Četrtkov večer je bil za pozabo. Izgubljen čas. Dvojna porcija brez pravega okusa. Celo brez soli. Najprej Uroš Slak s Pogledi Slovenije, potem Katja Šeruga v vlogi voditeljice prvega soočenja na komercialki. Slaku je šlo očitno le za prestiž. Prehiteti konkurenco in v studio pripeljati cirkusante, bolje rečeno obsojence, ki se morajo zagovarjati za svoje grehe. Zraven pa še predstaviti par Zoran Jankovič - Janez Janša kot potencialna nasprotnika v velikem finalu. Zoran je bil tu pač že vnaprej v izgubljenem položaju. Igral je na tujem, saj je nacionalka za Janeza še vedno domač teren. Tam lahko govori, kolikor hoče, za razliko od drugih, ki jih Uroš naskoči že po treh besedah. Tam se mu Uroš celo opraviči, če mu postavi zoprno vprašanje, medtem ko z drugimi opleta kot svinja z mehom in se spušča v prepire, če je treba. Uroš tako ni tam le voditelj, temveč tudi tožnik in razsodnik. Zato ni čudno, da se mu je Janez na koncu tudi obdolžil s pohvalo, da je nacionalka edina institucija, ki je v preteklosti odpirala prave teme in vprašanja. Višek so Pogledi doživeli že ob prvi reklamni prekinitvi, ki jo je Uroš napovedal z besedami: "Po reklamnih sporočilih pa odgovori na vprašanja, ki jih še niste slišali." Če je šlo za lapsus, torej, da pač ne moremo slišati odgovora, če vprašanje ni postavljeno, je bilo to pač storjeno v žaru ekstatičnega vodenja. Če pa je bilo mišljeno resno, skratka, da bomo slišali absolutno nova vprašanja, pa potem fasali rafal prežvečenih tem in stereotipov, potem je to še en simptom, kam bo šla vsa predvolilna brozga: poiskati za nazaj tisto, kar bo kandidate kar najbolj posvinjalo. Ali vsaj usmradilo. Jasno, saj obljub in pravljic za prihodnost ne želi nihče poslušati. Kaj šele, da bi jim kdo verjel. Gregor Virant je bil z rdečim kartonom poslan z igrišča takoj, ko je obljubljal višji standard. Je pa res, da je že prej na obeh tekmah fasal rumenega, ko se ni znal izviti iz preprostega primeža vprašanja, zakaj je prejemal od države nadomestilo, če je zraven spodobno služil. Tema, o kateri se bo govorilo. In metalo pred njegove moralno etične reference. Tu ni odgovora in vse Virantovo opletanje z zaslugami za narod in skrb za družino je bilo brez haska. Ladjica v prvi bitki potopljena.

Ladja se je potapljala tudi Katji Šeruga, ko ji nikakor ni uspelo skregati gostov med seboj. Bolj ko je šla oddaja h koncu, bolj so se kandidati med seboj strinjali, trepljali, smejali, izmenjevali dovtipe in dajali vtis, kot da so na privatni zabavi. Zato ni čudno, da je v vsej zmedenosti odpovedala oddajo pred koncem. Jankovič je vsem za njenim hrbtom že segal v roke, ko smo dobili še eno porcijo reklam. Logično, sponzorji so kralji. Zaradi njih ves ta rompompom. Morda celo edini pravi zmagovalci prve resne bitke kandidatov.

V spominu bo mogoče ostal v staro formo vračajoči se Borut Pahor, ali pa minimalističen in odločen Radovan Žerjav, v prazno zabaven Karel Erjavec in izgubljeni Zmago Jelinčič. To, da je Zmago na koncu voditeljici podaril metlo, ker jo Slovenija rabi, pa popolnoma deplasirano. Za gledati v tla.

In na tleh ni ostalo veliko. Nič oprijemljivega. To, da nam nekdo razlaga, kako ima odličen program, drugi, da ima odlično ekipo, tretji pa, da gradi na preteklih dosežkih, je čisti nesmisel. Tako kot že en teden poslušamo vrhovni nesmisel nesmislov v obliki napovedovanja doseženih rezultatov. Kandidati po tekočem traku izjavljajo, da bodo odločali volilci. Ja kdo pa? Marsovci? Bog nam pomagaj. Moraš res biti kandidat za mesto premierja, da izdahneš takšno lucidnost. Ko pa bo naslednjič nekdo izjavil, da se o teh stvareh pogovarja dan po volitvah, ugasnite televizijo. Res škoda vašega časa. In tudi vašega glasu na volitvah…