V soočenju so sodelovali Janez Janša (SDS), Gregor Virant (Lista Virant), Zoran Janković (Pozitivna Slovenija), Borut Pahor (SD), Karl Erjavec (DeSUS) in Radovan Žerjav (SLS).

Kandidati se niso mogli izogniti vprašanjem, povezanim z določenimi aferami. Tako je Virant potrdil podatke o informativnih izračunih dohodnine, da je leta 2009 poleg 66.175 evrov nadomestila, ki ga je dobil zaradi brezposelnosti, zaslužil še 95.252 evrov s pogodbenim delom, o čemer je danes poročal spletni portal RTV Slovenija. Kot je pojasnil Virant, je vse zaslužil zakonito in pošteno, prav tako pa nikoli ni ničesar skrival.

"Te napovedi tudi jasno kažejo, da sem v obdobjih ministra imel bistveno nižje prejemke kot takrat, ko nisem bil," je dejal in navedel, da torej njegov motiv za vstop v politiko ni finančni. Nadomestilo je, kot je dejal, prejel zaradi družine. "Štiri leta sem družino puščal na cedilu in delal za bistveno manj denarja, kot bi lahko v svojem poklicu. Vzel sem to, kar mi je po zakonu pripadalo," je še povedal in dodal, da sicer sočustvuje s tistimi družinami, ki morajo preživeti s 1200 ali 1300 evri na mesec. "Če prejmeš nekaj, kar ti po zakonu pripada, po mojem mnenju to ne more biti nemoralno ali neetično," navaja Virant.

Janša se je ponovno soočil z vprašanji v zvezi z afero Patria. Če bo postal premier in bo pravnomočno obsojen, je zatrdil, da bo "odstopil v istem trenutku", a obenem meni, da se to ne bo nikoli zgodilo. Ponovno je tudi zatrdil, da se po njegovem nalogu ni uničevala nobena dokumentacija, prav tako pa v njegov kabinet ni nihče nosil denarja in tudi sam ni vzel "niti evra".

Pahor pa je na očitke, zakaj ni odstavil nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal, ko so se pojavili sumi in opozorila o spornosti najema stavbe NPU, temveč ji je kljub vsemu zaupal, dejal, da bi to storil, če bi "en sam trenutek osebno podvomil v to, da so argumenti notranje ministrice sporni, in da njene trditve, da je ravnala gospodarno, ne vzdržijo". Dodal je, da prevzema odgovornost za to, del njegove in vladne nepriljubljenost pa pripisuje tudi temu, da je prevzemal odgovornost za ljudi, ki jih je vodil.

Janković pa je komentiral dejanja njegovih sinov. Na vprašanje, s kakšno legitimnostjo bi ustvarjal davčno politiko, če se njegova sinova izogibata plačevanju davkov v Sloveniji, je odgovoril, da je treba najprej dokazati, da je "tu kaj narobe ali napačno". Če sta samo njegova sinova problem, je po njegovem treba vprašati EU, zakaj sploh dovoljuje davčne oaze. "Verjamem sinovoma, da poslujeta zakonito. Napaka je v tem, da nismo stimulativni in ne spoštujemo tistega, ki nekaj ustvari," je poudaril.

Obenem je Janković tudi potrdil, da je bil na sodišču opravljen narok glede prodaje Electe. "Gre za posel, ki ga jaz celo nisem podpisal, ampak kot odgovorna oseba sem bil zaslišan in s tem nimam nobenih težav," je pojasnil.

Soočenje predsednikov strank je skoraj istočasno potekalo tudi na POP TV. Predsedniki parlamentarnih strank ter Zoran Janković in Gregor Virant so večinoma razpravljali o gospodarskih in finančnih temah.

Janković verjame, da zvišanje standarda možno, in to že prihodnje leto, Janša pa je nasprotno menil, da bo leto 2012 najtežje leto po osamosvojitvi.

Tudi predsednik Zares Gregor Golobič ni tako optimističen, saj je slovenske gospodarstvo po njegovem mnenju dramatično zadolženo. Opozoril je, da so v Sloveniji nadpovprečno obremenjeni delojemalci, "zato ne smemo slediti logiki, da bomo vsi zategnili pas za eno luknjo, če so ga nekateri že za dve".

Prvak SNS Zmago Jelinčič je prepričan, da če se ljudem samo jemlje, to ne prinese nobene rešitve. Kot je poudaril, je treba ukiniti sedanji sistem dohodninskih razredov, uvesti dohodninsko olajšavo za nakup nepremičnin in znižati DDV na 15 odstotkov.

Tudi Virant, ki sicer ni želel odgovoriti, ali bi raje koalicijo sestavljal z Jankovićem ali Janšo, je menil, da je treba spremeniti dohodninski sistem. Možnosti za nove prilive v proračun vidi tudi v odpravljanju sive ekonomije.

Predsednica LDS Katarina Kresal rešitev vidi tudi v sproščanju rezerv Banke Slovenije. Pojasnila je, da Banka Slovenije "sedi na ogromni rezervi", ki presega milijardo evrov. Nemudoma se lahko spremeni zakon in del tega denarja preusmeri v proračun ter nameni kot neposredno injekcijo za mala in srednja podjetja.

Žerjav je za naslednji mandat izpostavil maksimalno posvečanje gospodarstvu ter urejanje težav v javnem sektorju, Pahor pa je kot prioriteto najprej izpostavil sprejem interventnega zakona.

Voditeljica oddaje Katja Šeruga je Jankovića povprašala tudi, ali drži sicer neuradna informacija, da naj bi na Nacionalnem preiskovalne uradu proti njemu vodili predkazenski postopek zaradi zemljišč v Ljubljani. Janković je odgovoril, da o tem nič ne ve, če pa bi se dokazalo, da je kriv kakšnega kaznivega dejanja, bi se takoj umaknil s funkcije. Ob tem je dodal, da je bilo proti njemu vloženih že okoli 30 ovadb, vendar ni bil nikoli obtožen ali obsojen.