Odkritje je še posebno zanimivo in uporabno, ker imajo proteini lahko zelo različne lastnosti in v naravi opravljajo na tisoče različnih funkcij. Zato razvoj omenjene tehnologije odpira vrata do številnih naprednih aplikacij, kot so biosenzorji, laboratoriji na nanočipu, novi katalizatorji, biosintezni nanoreaktorji ali nanometrski elektronski elementi, so zapisali na inštitutu. Nanotehnologija po njihovih navedbah spada med najbolj perspektivna in hitro razvijajoča se področja, kamor izjemno veliko vlagajo najbolj razvita in hitro rastoča gospodarstva.
Tekmovanje raziskovalnih projektov s področja dizajniranja novih nanostruktur na osnovi bioloških molekul so na Wyssovem inštitutu Univerze Harvard minuli konec tedna organizirali prvič. Med 21 ekipami z ameriških, evropskih, japonskih, indijskih in kitajskih univerz je slovenska ekipa zasedla drugo mesto za spletno predstavitev svojega projekta, tretje mesto za videopredstavitev in zlato medaljo, ki so jo dobili najbolj uspešni projekti. V njej so bili študent biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Vid Kočar ter študenta biotehnologije z ljubljanske biotehniške fakultete Jernej Turnšek in Marko Verce.
