V Sloveniji so v treh centrih, ki se ukvarjajo z zdravljenjem neplodnosti (UKC Ljubljana in Maribor ter Center za oploditev z biomedicinsko pomočjo Postojna), parom na voljo vsi uveljavljeni postopki oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Na leto gre skozi vse postopke skupaj nekaj manj kot 4000 parov, mednarodna raziskava iz leta 2008 pa je pokazala, da je takšno pomoč v enem letu v tujini poiskalo 130 parov iz Slovenije.

Šest odstotkov neplodnih parov potrebuje darovane spolne celice, na katere zaradi majhnega odziva darovalk in darovalcev čakajo po dve leti. Prof. dr. Bojana Pinter, vodja darovalskih postopkov na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, je povedala, da na darovano seme trenutno čaka 41, na darovano jajčno celico pa 21 parov: "Čakalnih dob ne bi bilo, če bi imeli v Sloveniji vsako leto 15 moških in 10 ženskih darovalk. Žal je pri nas darovanje spolnih celic v zadnjih letih v upadu. Za to se odloči le okoli pet moških in ena ženska na leto." Darovanje spolnih celic je anonimno in neodplačno. Od leta 2001, ko so na Ginekološki kliniki začeli zbirati darovane spolne celice, se je za darovanje odločilo 115 moških in 51 žensk . "Z darovanim semenom se je doslej rodilo 115 otrok, 17 žensk je še nosečih, z darovanimi jajčnimi celicami pa se je rodilo 12 otrok, pet nosečnosti pa še traja," je o rezultatih OBMP z darovanimi spolnimi celicami spregovorila Pinterjeva.

Med kandidati za darovane spolne celice so tudi takšni pari, ki so se na listi neplodnih znašli po zdravljenju raka. Napredek na področju reprodukcije danes sicer z uspešno tehniko zamrzovanja-odmrzovanja, ohranjanja lastnih gamet, zanositev po ozdravljenju. "Zamrzovanje semena pri moških je že dolgo uveljavljena metoda, s katero so bolniki in zdravniki večinoma seznanjeni. Zaradi bolj zapletenega postopka in tudi zato, ker je to dosežek novejšega datuma, pa je nekaj težav še pri zamrzovanju-odmrzovanju genetskega materiala pri ženskah z rakom," opozarja doc. dr. Martina Ribič - Pucelj, ki se na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana posveča predvsem ohranjanju plodnosti mlajših bolnic z rakom. Ribič-Pucljeva je prepričana, da bi dobro sodelovanje onkologov, reproduktivnih ginekologov in embriologov marsikateremu mlademu človeku, ki se zdravi zaradi raka, po ozdravljenju omogočilo postati starš z lastnim shranjenim genetskim materialom. Z dr. Simono Borštnar iz Onkološkega inštituta sta se zavzeli za izdelavo klinične poti, s katero bodo določeni vsi koraki za odvzem in shranitev genetskega materiala pri onkoloških bolnikih. To pobudo je podprla tudi Mojca Senčar iz Europe Donne, saj po njenih podatkih večina mladih onkoloških bolnikov od svojih onkologov pravočasno ne izve za možnost hranjenja genetskega materiala.

"Ljudje imajo sicer svoje predstave, a moška neplodnost je v približno polovici primerov vzrok, da paru ne uspe spočeti otroka. Problem slabe kakovosti semena premagujemo z metodo ICSI, pri kateri spermij pri 200- do 400-kratni povečavi neposredno vnesemo v jajčno celico. Z novejšo metodo IMSI pa lahko pri 6000-kratni povečavi spermija izberemo najbolj zdrave semenske celice," pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, in svetuje, da se mladi pari ozrejo po pomoči, če ženska v enem letu rednih spolnih odnosov (dvakrat do trikrat na teden) ne zanosi. Po njenih besedah naj se ženska pri 35 letih posvetuje z ginekologom po pol leta, nič pa naj ne čakajo tiste z diagnozo policističnih jajčnikov ali vnetju rodil. Vrtačnik-Bokalova poudarja, da tudi pri neplodnosti velja pravilo bolje prej kot prepozno.