Zato je toliko bolj pomembno, da izkoristimo "svetlobno napajanje" ob koncih tedna in ta, marsikje že drugi martinov vikend bo spet v znamenju sonca. Če smo bolj natančni, bo sonce na drugem mestu, takoj za vinom. Kako pomemben je v Sloveniji petkov sveti Martin, govori že dejstvo, da mu je posvečenih kar 78 cerkva. Zanimivo je, da ni le zavetnik vinogradnikov in hotelirjev, temveč tudi gostilničarjev in abstinentov (!), če zanemarimo vojake, konje, kovače, sodarje, pri čemer ne smemo mimo domačih živali, še posebno gosi. Tako pomembni svetniki so navadno tudi pomembni vremenski preroki, najpogosteje za ves letni čas. Zato dobro opazujte, kakšno bo vreme pojutrišnjem, saj vam bo razkrilo tudi letošnje zimsko vreme.

Od letošnje pomladi tudi Slovenija

Če bo sončno, bomo imeli hudo zimo, če bo martinov veter preganjal oblake, bo zima nestanovitna, če bo oblačen in meglen, pride zima voljna kot jesen. Ljudskega vremenoslovja nikakor ne gre zanemariti, pa vendarle si danes pomagamo predvsem s sodobnimi vremenskimi napovedmi. Tisto, kar na to temo poslušate, berete in opazujete, je le končni rezultat domačih vremenoslovcev, ki pripravljajo vsakodnevne vremenske napovedi. In pri teh smo že dolgo odvisni od angleških meteorologov, natančneje sodelavcev leta 1970 ustanovljenega ECMWF oziroma Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (angleško European Centre for Medium-Range Weather Forecasts), ki ima sedež v Readingu, oddaljenem nekaj deset kilometrov zahodno od Londona. Letošnjo pomlad je tudi Slovenija postala polnopravna članica (sodelujemo že od 1997) tega centra, ki velja v svetu za vodilnega na področju računalniškega modeliranja ozračja na globalni ravni. Prav to članstvo omogoča državni meteorološki službi dostop do vseh njihovih izdelkov in informacij, ki jih naša Agencija RS za okolje s pridom uporablja pri vsakodnevni pripravi različnih napovedi vremena.

Za dan boljša vremenska napoved na desetletje

Včeraj sta prišla med naše "vremenske agente" predstavnika ECMWF v okviru ciklusa rednih dveletnih obiskov, ki so namenjeni seznanjanju državnih meteoroloških služb članic z novostmi in napredkom na področju napovedovanja vremena za srednjeročno, to je do 10-dnevno obdobje. Njihove podatke so dobili na ARSO, resda s posredovanjem avstrijskih kolegov, že leta 1991, potem ko so tako rekoč čez noč usahnili tisti iz Beograda. Zanesljivost njihovih vremenskih napovedi je po vseh neodvisnih preverjanjih v povprečju najboljša na svetu. Upoštevati moramo podatek, da veljajo napovedi šele pri vsaj 60-odstotni zanesljivosti kot uporabne. V zadnjih treh desetletjih se je zvišala uporabnost napovedi s približno petih na okoli osem dni. Vedno pa moramo upoštevati, da je lažje pripraviti vremensko napoved za večja območja kot pa za posamezne pokrajine ali celo kraje. Lahko bi rekli, da so pridelali v zadnjem podnebnem nizu (ta mora biti vsaj tridesetleten) na vsako desetletje po en dodaten dan zanesljive napovedi. V Angliji torej ni doma le slabo vreme, temveč tudi dobre vremenske napovedi. Pripravljajo jih namreč strokovnjaki z vsega sveta, ki so tam na začasnem usposabljanju ali pa stalno zaposleni. A tudi pri dobrih napovedih velja spomniti, da smo ljudje po naravi taki, da jih hitro pozabimo, slabih oziroma zgrešenih pa zlepa ne…