Meta Černoga

Ni dolgo tega, ko je bila neplodnost oziroma zmanjšana plodnost skoraj nepremagljiva. Danes je na srečo drugače, sodobna medicina pozna številne poti, ki pomagajo parom na poti do starševstva tudi tedaj, ko se zdi to skorajda nemogoče. Z vprašanjem neplodnosti se v današnjem času srečuje eden od šestih ali sedmih parov v Sloveniji. Ta visoka številka marsikoga preseneti, saj se neplodnosti v družbi običajno ne zazna. Prizadeti namreč o psihičnem in socialnem bremenu neplodnosti še vedno neradi govorijo.

Na srečo pa je zavedanje o možnosti zdravljenja že tako visoko, da pomoč poiščejo veliko hitreje kot nekoč, ugotavlja prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo v UKC Ljubljana. Ob tem poudarja, naj se pari, pri katerih ob rednih spolnih odnosih ne pride do zanositve v enem letu (če so starejši od 35 let, pa v pol leta), oglasijo pri ginekologu, ki jih bo napotil naprej k strokovnjaku za reproduktivno medicino v enega od treh centrov v Sloveniji, kjer se z neplodnostjo ukvarjajo strokovnjaki.

Na kakšen način na kliniki ugotavljate vzroke neplodnosti?

"Vprašanje neplodnosti zadeva par, zato je treba vzrok za neplodnost iskati pri moškem in pri ženski. Če je vzrok neplodnosti pri ženski, gre za žensko neplodnost, če pa je pri moškem, gre za moško neplodnost. Obe obliki sta približno enako pogosti. Velikokrat pa je vzrok pri obeh. Ženske na prvem pregledu povprašamo o menstruacijskem ciklu, o tem, ali so prebolele kakšna vnetja rodil, ali so bile kdaj operirane - predvsem sprašujemo po vnetju slepiča, ali so se zdravile za katerokoli boleznijo, ali uživajo zdravila in navsezadnje tudi o morebitnih zasvojenostih, saj tudi te slabo vplivajo na plodnost. Na osnovi tega naredimo načrt diagnostičnih postopkov. Na podlagi pregleda moškega semena pa najprej izločimo informacijo o moški neplodnosti."

Je tudi stres lahko pomemben dejavnik tveganja za neplodnost?

"Okoli deset odstotkov parov je takšnih, pri katerih vzrok neplodnosti ostaja nepojasnjen. Stres se težko vrednoti objektivno, zagotovo pa je res, da negativno vpliva na plodnost in ga ne gre zanemariti. Tudi sami postopki ugotavljanja in zdravljenja neplodnosti so stresni. Trudimo se, da bi jih naredili čim bolj prijazne, vendar mora par kar nekajkrat priti na kliniko, upoštevati navodila, vseskozi je prisoten tudi strah, ali bo do nosečnosti prišlo ali ne. V tem smislu je postopek obremenjujoč."

Težje po 35. letu

Starost matere, kot ste že omenili, pomembno vpliva na plodnost. Zadnji podatki, po katerih se povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka že zelo bliža tridesetemu letu, niso prav optimistični…

"Vse se premika na kasnejši čas, vendar se je treba zavedati, da ne glede na to plodnost po 35. letu pada in da je konec fiziološke plodnosti deset let pred nastopom menopavze, kar pomeni okoli štiridesetega leta. Zato je treba vedno znova opozarjati, naj se pari za starševstvo odločijo mladi. Seveda je razumljivo, da nikoli ni pravi čas, da so pomembni 'karierni' razlogi, tudi splošno družbeno vzdušje ni dobro, vendar se po navadi z rojstvom otroka vse uredi. Sama sem prepričana, da bi večkrat rešitev morali iskati tudi v medgeneracijski pomoči."

Kateri vzroki ženske neplodnosti so najpogostejši, kje lahko najuspešneje pomagate?

"Velik del vzrokov ženske neplodnosti zajemajo zapletene motnje ovulacije, ki ovirajo mesečno sproščanje jajčne celice in pripravo maternične sluznice na ugnezdenje zarodka. To zdravimo z zdravili za spodbujanje ovulacije. Če na ultrazvoku vidimo, da gre za nepravilnost v maternici, lahko odstranimo pregrado na preprost kirurški način - s pomočjo histeroskopije. Ena od diagnostičnih metod pri obravnavanju neplodnosti je tudi laparoskopija, pri kateri lahko ocenimo stanje rodil. Če odkrijemo kakršne koli nepravilnosti, jih lahko tudi sočasno odpravimo. Zelo pogoste so okvare jajcevodov in jajčnikov zaradi vnetij in endometrioze, ki ovirajo potovanje semena, oploditev jajčne celice, razvoj zgodnjega zarodka ter potovanje in prenos zarodka v maternico. Če ugotovimo spremembe ali neprehodnost na jajcevodih, lahko kirurško ukrepamo in vzpostavimo prehodnost. Velik delež žensk tako po hormonskem kot po kirurškem zdravljenju naravno zanosi. Če ne zanosijo, se jim priporoča oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP), med katerimi je najpogostejša zunajtelesna oploditev."

V vrhu po dostopnosti

Na kakšen način poteka takšna oploditev?

"Prične se s spodbujanjem jajčnikov, hormonskimi injekcijami, ki si jih ženske dajejo same, nato pa hodijo na kontrole ultrazvoka, na katerih ugotavljamo, koliko foliklov je zraslo v jajčniku, in zasledujemo njihovo rast. Ko so ti dovolj veliki, opravimo aspiracijo foliklov s pomočjo ultrazvoka prek nožnice. Pri tem dobimo jajčne celice, ki jih oplodimo s semenom partnerja. Če gre za moški vzrok neplodnosti, potem spermij injiciramo neposredno v citoplazmo jajčne celice. Nato zarodke vračamo v maternično votlino 3. ali 5. dan po aspiraciji foliklov.

Po dostopnosti do postopkov OBMP se Slovenija v najnovejših evropskih poročilih uvršča v sam vrh razvitih evropskih držav. Pari pri nas imajo možnost šestih brezplačnih postopkov OBMP za prvo rojstvo in nadaljnje štiri postopke za vsako naslednje rojstvo. Tudi po uspešnosti postopkov se lahko primerjamo z najboljšimi."

Postopki OBMP s podarjenimi spolnimi celicami so včasih zadnja možnost. Kako pridobite jajčne celice, ki so potrebne za takšno oploditev?

"Res je, da je takšna oploditev zadnja možnost, ko ne gre več drugače. Takšne oploditve so navadno zelo uspešne, saj gre za podarjene, mlade, zdrave jajčne celice, zato je tudi oploditev boljša. Pogoj za uspešno ugnezdenje pa je zdrava maternica. Težava pa je, da jajčne celice težko pridobimo, saj je postopek pri odvzemu enak kot pri avtolognih IVF-postopkih, zato se ženske težko odločijo za darovanje. Tudi semenskih celic primanjkuje. Oboje so zato zelo dobrodošle. Pri nas je darovanje takih celic popolnoma prostovoljno, v Evropi so različni pristopi. Večinoma celice darujejo po tržnih principih, kar mi osebno ni blizu. Slovenski pari lahko postopke z darovanimi spolnimi celicami opravijo tudi v tujini. Najpogosteje odhajajo v Brno in Prago. V Sloveniji se je s postopki darovanih spolnih celic v zadnjih desetih letih rodilo približno 130 otrok."

Naslednjič: Upanje tudi za onkološke bolnice