V dvorani Zlatorog v Celju se mu je poklonilo več kot 4000 gledalcev, v okviru akcije, katere pobudnika sta bila Rolando Pušnik in Dragana Jusupović, pa sta bili tudi rokometni tekmi med olimpijskima reprezentancama Slovenije iz Sydneyja 2000 in hrvaške iz Atlante 1996 ter sedanjo moško reprezentanco Slovenije in domačim klubom Celje Pivovarna Laško.

"In če bi bil tak dedek Mraz, ki bi znal vrteti čas, bi ga zavrtel nazaj in te vrnil spet med nas," je pred uvodno tekmo v živo in čustveno zapel svojo pesem z naslovom "Ne mine niti dan" Zoran Predin, ki je na Iztokovo željo pel tudi na četrtkovem pogrebu v Zagrebu. Medtem ko so se na glavnem semaforju vrteli posnetki iz Pučeve igralske kariere, so se na parketu Zlatoroga ogrevali člani slovenske olimpijske reprezentance iz Sydneyja leta 2000 in hrvaške iz Atlante 1996. Pri Slovencih sta iz ekipe iz Avstralije manjkala Renato Vugrinec in Aleš Pajovič (Tettey Banfro je zaradi težav s hrbtom le sedel na klopi za rezervne igralce), prav vsi hrvaški igralci (manjkali so Alvaro Načinović, Venio Losert, Slavko Goluža, Ratko Tomljanović in Irfan Smajlagić) pa so nosili drese s številko 10 - številko, ki jo je kot igralec nosil Puc.

Na igrišču so nekdanji vrhunski rokometaši obeh olimpijskih reprezentanc (tekma je trajala le 2-krat po 20 minut) pokazali del svojega (nekdanjega) mojstrstva. Čeprav so bili nekateri igralci (predvsem pri naših južnih sosedih) za kakšen kilogramček ali dva težji, na glavi pa so imeli kakšen las manj ali kakšnega sivega več, ni manjkalo atraktivnih in smešnih potez, kljub napakam pa so jih gledalci vedno nagrajevali z aplavzom. Tekma je bila sicer revijalnega značaja, a velja omeniti izid - 29:25 (14:13) za Slovenijo.

Revijalnega značaja je bila tudi tekma med sedanjo moško reprezentanco Slovenije in domačim klubom Celje Pivovarna Laško, ki jo je dobila ekipa selektorja Borisa Deniča s 35:32 (18:17). Za reprezentanco je bila tekma s celjskim klubom zadnje dejanje enotedenskih uvodnih priprav v Zrečah za nastop na EP 2012 v Srbiji, Denič pa je dal priložnost za igro vsem 22 rokometašem. Na nasprotni strani je domače moštvo (ker so vsi štirje reprezentanti iz celjskega kluba - Matevž Skok, Luka Žvižej, Gašper Marguč in Borut Mačkovšek - nastopili za Slovenijo) predstavilo kopico talentiranih igralcev: Bojana Božiča, Jureta Gorenjaka, Matica Grušovnika, Jana Irmana, Igorja Žabiča in Blaža Janca.

Po koncu tekme je sledilo še zadnje dejanje v Zlatorogu - izročitev čekov Jasenki in Borutu Pucu. "Dober večer vsem," je v slovenščini zbrane v povsem zatemnjeni dvorani nagovorila Jasenka Puc, nato pa v hrvaščini nadaljevala: "Hvala vsem, ki ste prišli v Celje. In hvala tudi tistim, ki ste ga cenili in spoštovali, a niste mogli priti. Nikoli ne bomo pozabili vaše človekoljubnosti in pomoči." Jasenka in Borut sta pred akcijo v Celju izpolnila Iztokovo željo: del pepela sta položila v grob ob njegovi materi, drugo polovico pa bosta raztresla v Novalji na Pagu. Večina zbranih sredstev iz Celja bo šla za postavitev spomenika Pucu na zagrebškem Mirogoju, kar je Jasenka Puc pojasnila takole: "Ob pogledu na spomenik legendarnega košarkarja Dražena Petrovića je sin Borut dejal, da bi bilo prav, da bi imel tudi njegov oče takšen spomenik, saj je bil prav on rokometni Dražen Petrović."