Na tekmi proti Viborgu prejšnjo soboto ste morali zaradi poškodbe gležnja predčasno z igrišča.

Na srečo ni bilo nič hujšega in se je vse dobro razpletlo. Ko sem si zvila gleženj, me je zelo bolelo. Toda tako, kot sem si ga zvila, je tudi sam skočil nazaj. Imela sem srečo, da si nisem poškodovala ligamentov ali kaj podobnega. Gleženj je bil le nekoliko otečen, z "bandažo" pa na treningih in tekmah skorajda ne čutim nobene bolečine.

Na Danskem ste v prvem polčasu zaostajale že za devet zadetkov, na koncu pa bile celo na pragu zmage (28:28). Kaj se je v drugem polčasu dogajalo v vaših glavah, rokah in nogah?

To je bil zares neverjeten preobrat. Moram priznati, da nas je Viborg presenetil s svojo obrambo, posledica tega in še nekaterih manjših zadev v igri pa je bil katastrofalen zaostanek. In ko tako visoko izgubljaš, se tudi v glavah igralk stvari odvijajo nekoliko drugače kot ob vodstvu. Med polčasoma smo le ugotovile, da moramo precej izboljšati igro v obrambi, v napadu pa igrati pametneje in strpneje. Zavedale smo se, da je to edini recept, če se želimo vrniti med žive, kar nam je potem po velikem preobratu tudi uspelo. Na koncu bi lahko osvojile tudi drugo točko, a glede na to, kar se je dogajalo v prvem polčasu, je bil neodločen izid za nas enak zmagi.

Podravka na štirih tekmah v letošnji ligi prvakinj še ni okusila slasti zmage, saj je trikrat izgubila in enkrat remizirala.

Kljub temu Hrvatice v Stožice ne prihajajo z belo zastavo, tekma pa je pomembna tako za nas kot zanje. Za napredovanje med osem najboljših ekip v Evropi ima še teoretične možnosti, čeprav minimalne, a Podravka bo v Ljubljani vsekakor šla "na glavo". Gostje bodo naredile vse, da pridejo do pomembnih točk, a mi se s tem ne obremenjujemo. Osredotočene smo zgolj nase in na svojo igro.

Proti Larviku vas je presenetila ena igralka (Amanda Kurtović s sedmimi zadetki v 13 minutah), Viborg vas je presenetil z obrambo. Ali vas lahko s čim preseneti tudi Podravka Vegeta?

Ne, z ničemer nas ne more presenetiti. Podravka ima kakovostno ekipo, v kateri je večina igralk reprezentantk, ki so izkušene tako na klubski kot reprezentančni ravni, v rokah in nogah pa imajo za sabo veliko težkih tekem. V igri se vse vrti okoli Mirande Tatari, s katero soigralke - in tudi ona z njimi - dobro sodelujejo.

Sebe je najtežje ocenjevati, a vseeno - kako ste zadovoljni s svojim predstavami v Krimovem dresu?

Moja igra še vedno ni na takšni ravni, kot si želim, a po drugi strani se dviga iz tekme v tekmo. Igrati na položaju organizatorke igre je zelo zahtevna naloga, jaz pa v tej vlogi nisem bila že zelo dolgo, saj sem igrala kot leva ali desna zunanja igralka. Zato je položaj srednje zunanje igralke zame bolj ali manj nov, zadeva pa je še toliko težja zaradi nove ekipe in novega trenerja. Vse to je pač potrebno "vkomponirati" v dobro celoto, za kar pa je seveda potrebnega veliko časa. A verjamem, da bodo kmalu vse kocke v mozaiku na svojem mestu.

Krim Mercator ima v letošnji sezoni visoke cilje, težava pa je v tem, da mora istočasno uigrati kopico novink in dosegati uspehe.

Drži. Ker se je igralski kader precej spremenil, še nismo dovolj uigrane, posledica pa so velika nihanja in napake v igri. Skupina je zelo težka in izenačena, vsaka tekma pa je na nož, za biti ali ne biti. Zavedamo se, da do zdaj nismo dosegle pravzaprav še nič, naš trenutni osnovni cilj pa je napredovanje v drugi del lige prvakinj. Mogoče je celo dobro, da smo v skupini s tako vrhunskimi nasprotniki, saj bomo tako lažje ocenili, kje smo trenutno. V vsakem primeru pa sem prepričana, da bo šlo v naši igri vse samo še na bolje.