Problemi z državnim budžetom in predvolilno obdobje so ozadje, na katerem se odteguje denar sociali in raziskovanju; s tem smo bili tako ali drugače vpleteni in vpletene seznanjene na predzadnji oziroma zadnji delovni dan pred praznikom reformacije in dnevom mrtvih. Kako simbolično: od etike predanosti delu (ki je vzniknila v protestantizmu) pa do mrtvih, tako je bil zaznamovan čas, ko je bilo treba predelati sveže informacije o finančnem prikrajšanju dveh že tako ogroženih družbenih skupin - četudi se njuna ogroženost kaže na raznolika načina.

Šokantno sporočilo

Prejšnji četrtek, 27. oktobra, so izvajalci zaposlitvene rehabilitacije prejeli dopis, v katerem ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve (direktorat za invalide) in zavod za zaposlovanje sporočata, da so s 1. novembrom 2011 ukinjena denarna sredstva za izplačilo prejemkov oseb, vključenih v njihovo storitev. Kot glavni razlog za začasno zamrznitev rehabilitacije z delom so bile navedene težave pri zagotavljanju denarnih sredstev za izplačilo prejemkov. Izvajalci so bili primorani vključene v program zaposlitvene rehabilitacije seznaniti z dejstvom, da jim je tako rekoč čez noč ukinjen dohodek. Škoda za slednje pa je velika. Gre za ljudi, ki težko "tekmujejo" na odprtem delovnem trgu. V večini primerov so z roba družbe, doživljajo materialne stiske in se zato težko preživljajo že na ravni vsakdanjega življenja. Med njimi so tudi najbolj odrinjene družbene skupine, kot so, denimo, brezdomni. Pravico do zaposlitvene rehabilitacije ti ljudje sicer ohranjajo, saj naj bi z vključevanjem v program predvidoma nadaljevali takoj po novem letu. Toda prizadel jih je že način, s prekinitvijo so bili seznanjeni le nekaj dni pred izvršenim dejstvom, saj že novembra ne bodo več prejeli denarja za svoje delo. Sredstva, ki jih mesečno prejemajo, znašajo okoli 220 evrov (30 odstotkov minimalne bruto plače) ob obveznem številu 100 delovnih ur. S perspektive dobrega materialnega položaja se morda ne zdi veliko, a njim predstavljajo edini finančni vir. Prekinitev rehabilitacijske zaposlitve ogroža njihovo eksistenčno varnost, država pa jim z nenadno objavo informacije o (začasni) prekinitvi programa ni omogočila, da bi se lahko vsaj pripravili na dvomesečni izpad minimalnega prejemka. Temu primerne so bile tudi njihove reakcije, zgroženost, strah, stiska in panika. K njihovi družbeni prikrajšanosti spada namreč tudi manko socialnega omrežja, s pomočjo katerega bi lahko hitro našli alternativno rešitev za svoj materialni položaj.

Opisani primer odtegovanja državne pomoči najbolj družbeno prikrajšanim že ima svojo podlago. Junija 2011 naj bi bila po zagotovilih istega ministrstva razpisana sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS), namenjena razvoju socialnega podjetništva. To se do sedaj še ni zgodilo, saj ministrstvo iz meseca v mesec prestavlja razpisno objavo. Gre za financiranje okoli trideset pilotnih projektov, ki delujejo v okviru razvoja socialne ekonomije v Sloveniji. V vseh socialnih podjetjih so zaposleni vsaj po trije ljudje iz ranljivih ciljnih skupin (nekdanji odvisniki, brezdomni, starejši iskalci, iskalke zaposlitve, dolgotrajno brezposelni...). Z novembrom 2011 se financiranje sklada zaključuje, projekti ostajajo odvisni sami od sebe. Zaradi večmesečnega zamujanja pri razpisu sredstev ESS so bili nekateri med njimi tudi že prekinjeni, kar je pomenilo odpuščanje zaposlenih, drugi pa so nadaljevali s svojo dejavnostjo, vendar v zmanjšanem obsegu, saj so prav tako morali odpustiti vsaj del zaposlenih. Ti so se spet vrnili na zavod za zaposlovanje, kjer prejemajo socialno podporo. Namesto da bi jim bila omogočena nadaljnja zaposlitev v socialnih podjetjih, kjer prispevajo k razvoju družbeno, okoljsko, skupnostno koristnih dejavnosti, so znova potisnjeni v pasivizacijo in prejemanje denarnih pomoči, država pa troši davkoplačevalski denar, ki bi ga lahko prihranila, če bi bila (namenska!) sredstva ESS razpisana pravočasno.

Ni videti, da bi se sedanja oblast zavedala, da je skupnost močna toliko, kolikor so močni njeni najšibkejši členi. Razen seveda, če tudi ona stavi na "zakleti krog", v katerem se elite, ko ne gre več drugače, vzdržujejo tudi skozi totalno destrukcijo družbe. Če analiziramo še aktualni problem raziskovanja, se nakazuje prav ta smer. Razpis javne agencije za raziskovalno dejavnost za temeljne in aplikativne raziskovalne projekte za leto 2012, ki je osrednjega pomena za doma financirano projektno raziskovalno delo, je bil napovedan za letošnji avgust. Potem se je čakalo še ves september in tako tudi do konca oktobra, ko je bil 28. razpis vendarle objavljen. Ker se tekoči temeljni in aplikativni projekti, v katerih delajo zainteresirani za nov razpis, večinoma iztečejo aprila 2012, je bilo pričakovati utečeni časovni ritem pridobivanja novih projektov ne glede na zaostanek z razpisom. V skladu tem bi morali v aprilu 2012 izvedeti, ali so bile prijave na razpis uspešne. Kot se je izkazalo, je bilo pričakovanje zmotno. Rezultati tokratnega razpisa bodo znani šele oktobra ali novembra 2012, v primeru uspešne prijave sledijo sredstva in z njimi prve plače v okviru pridobljenih projektov tam nekje marca 2013 ali v najboljšem primeru februarja 2013. Ob tem ni odveč dejstvo, da bodo zadnja sredstva za mnoge tekoče projekte iz predhodnega identičnega razpisa nakazana maja 2012. Država bo skoraj za leto dni zamaknila odliv obravnavanih raziskovalnih sredstev na ustrezna mesta in pri tem marsikoga pustila na cedilu za prav toliko časa. Glede na to, da večina inštitutov in zasebnih raziskovalk in raziskovalcev živi prav od tovrstnega projektnega dela, ki je osrednjega pomena tudi z ozirom na resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020, je pričujoča politika financiranja polom na raziskovalnem področju. Duh resolucije, ki si je družbeni in gospodarski napredek dovolil utemeljiti na kritičnem razumevanju aktualnih neoliberalnih trendov, se je 28. oktobra 2011 razblinil. V raziskovanju iz naše perspektive gre prav za to, kar pravi resolucija - za "kritični razmislek in raziskovanje vzrokov za tako stanje", "za prenovo načina življenja, delovanja, ustvarjanja, proizvodnje in povezovanja".

Neoliberalni kapitalizem je, če se vrnemo še za hip tja med praznik reformacije in dan mrtvih, premrežen z zombiji, in zombijevska logika ga skupaj s samimi zombiji ne more spraviti nazaj v svet živih. Logika zombijev v tem raziskovalnem primeru duši tisti sektor, v katerem naj bi se družba krepila za preporod. Najprej na področju humanistike in družboslovja, kjer se ustvarjajo pojmi in interpretacije, ki omogočajo vpogled v družbena razmerja moči in vizije poti k "pravičnejši družbi".

Preudarna oblast bi v sedanjem trenutku razmišljala, kako okrepiti položaj raziskovalcev in raziskovalk, še več, kako bolje uporabiti rezultate njihovega dela. Tako pa, nasprotno, marsikatere politike in zakone oblikuje v skladu s skrajno parcialnimi interesi močnih, in za to delo plačuje njihove prisklednike in prisklednice. Smo sedaj tisti, tiste, ki raziskujemo pogoje aktualnega družbeno-kulturnega življenja in iščemo strategije premagovanja neenakosti in vsakovrstnih zlorab družbenih in naravnih virov, pripuščeni k projektom zgolj zato, da bi nas država s tem zavezala k akademizmu, ki ne vznemirja oblasti in ideološko ne-umno razdeljene javnosti? Kaže že tako. Čakanje na razpis in s tem vključitev v raziskovalni projekt je v pričujočem kontekstu zgolj del metode palice in korenčka.

Pomoč desni vladi

Kriza za aktualno ravnanje vlade v sektorjih raziskovanja in sociale ni izgovor. Če je treba kje vzeti, je gotovo mnogo primernejših mest, kot sta segment socialno najšibkejših ljudi in sfera raziskovalcev in raziskovalk, njihovih institutov in univerzitetnih pa ostalih raziskovalnih centrov; na akademskem polju plačilo za raziskovalni družbeni angažma že tako vse prevečkrat predstavlja zlasti mirno vest in občutek opravljene moralne dolžnosti in ne ustrezno finančno povračilo.

Poleg samega odtegovanja denarja obema področjema se zastavlja tudi vprašanje načina, kako je bilo to izvedeno. Če je bilo že pred meseci jasno, kje bodo padle naslednje nedolžne žrtve skorumpirane države, je težko doumeti matrico zavlačevanja in nato nepričakovanega udarca - če ne gre, kot že rečeno, za totalno brezkompromisno in destruktivno silo izza nje. Tudi raziskovalci in raziskovalke, njihove institucije in ne le najbolj socialno ogroženi bi namreč ob napovedi, kaj se pripravlja, lahko pravočasno drugače organizirali svoje delo in življenje. Interpretaciji o predhodno načrtovanem odtegovanju sredstev botruje odlaganje razpisov na obeh področjih (pri čemer, naj poudariva, gre pri enem za evropska sredstva!). V primeru, da je bila odločitev kljub temu nenadna in da sta pristojni ministrstvi dobili navodila zadnji hip, pa se seveda zastavlja vprašanje o smotru tega dejanja, še zlasti, ker se nam po javnomnenjskih anketah obeta t.i. desna vlada po dosedanji politični folklori sodeč je težko verjeti, da se ji želi olajšati delo. O morebitni državotvornosti geste pa se ne splača izgubljati besed, saj najino dokazovanje kaže prav nasprotno.