Zmota je večplastna. Prvič, ti kapetani potencialnim neodločnežem nimajo razkriti nič novega. Še več, skrajno absurdno je poslušati te stare in malo manj stare face, kako bodo zdaj svet in domovino postavili na glavo. Če se za slovenske nogometaše ve, da ne znajo niti dobro zaustaviti žoge, kaj šele izpeljati nevarno akcijo, se tudi za naše politike natančno ve, kje je njihov domet. V nalaganju obljub in kritiziranju drugih. V veriženju vsega, kar mislijo, da bo vžgalo pri gledalcih. Skratka, hočejo pustiti dober vtis brez strela na gol. Saj veste, kako nas tolažijo v takih situacijah komentatorji: dali so vse od sebe.

Drugič, z dobrim vtisom se ne da nikogar prepričati na dolgi rok. Seveda bodo tu takoj svoj piskrček pristavili razni antropologi, sociologi in psihologi z ugotovitvijo, da smo Slovenci pač takšni. Padamo na poceni kramarsko robo. Hitro se navdušimo nad vsakim, ki ropota in vpije, da česa takšnega še nismo videli v svojem kraju. Tako rekoč nas je doletela božja čast, da se ti kandidati sprehajajo mimo nas. In kaj hitro damo svoj glas nekomu, ki si nadeva etikete neodvisnosti, drugačnosti in umirjene sredinskosti. Halo, kaj pa to pomeni? Neka srednja pot ni nič drugega kot pomanjkanje jasne vizije. Krasti pri vseh in biti všeč vsem je neumnost na kvadrat. Je pozlačena cirkuška roba, pod katero tli ena sama želja: priti na oblast.

Tretjič, kampanja je že končana. Navkljub dejstvu, da raziskave javnega mnenja kažejo tiste grafe neopredeljenih kot ne vem kakšno specifiko neodločnih volilcev do zadnjega dne. Dejstvo je, da smo bolj ali manj odločeni. Da so mediji, še posebej pa nacionalka, svojo predvolilno kampanjo že končali. Jasno so nam dali vedeti, kdo si zasluži zmago. Zato je vse nategovanje okoli tega, kdo lahko in kdo ne, oziroma koliko časa mu je prepuščeno v predvolilnih oddajah nastavljati faco, ena sama pravljica za male otroke. Nacionalka nam že nekaj let daje jasno vedeti, kdo si zasluži zmago. Ne zasluži samo zato, ker je bil na zadnji tekmi zaustavljen z rdečim kartonom, ampak zato, ker mu srce bije na pravi strani. To sta že pred leti vrhunska voditelja še bolj vrhunske zabavne oddaje na nacionalki v enem najbolj duhovitih dialogov ever - naj vas spomnim, šlo je za to, zakaj moški potrebuje čelado v postelji - ugotovila z besedami: desnica je najboljša ljubimka poročenih moških.

Ne glede na vse skupaj pa nas čaka zanimiv mesec. V prvi vrsti zato, ker bo vsaj nacionalka spet dobila občutek, da je pomemben igralec na terenu. Da bo ne glede na napovedi izpred več kot pet let s strani odgovornega za informativni program, da bo TV Dnevnik v štirih letih po gledanosti šišal 24 ur, zgodilo pa se je ravno obratno, vsaj za trideset dni lebdela v nebesih. Rejtingi bodo poskočili, kandidati se bodo jezili, gledalci pa bentili. V tem je ves smisel predvolilnih soočenj. Da se razjezimo. Da si naslednji dan pripovedujemo, kakšne kozle so streljali pred kamerami. Da si še enkrat potrdimo slutnjo, da je vse ista pašta.

In zanimivo bo tudi videti, kako nevtralni bodo voditelji. Tisti, ki tako radi govorijo, kako jih žene le profesionalna etika, delajo pa čisto drugače. Jasno dajo vedeti, kdo jim gre na živce in kdo žanje njihove simpatije. Kar je logično. Najhujši so tisti, ki nimajo svoje hrbtenice. Nimajo svojega prepričanja in izoblikovanega odnosa. Tisti, ki še iščejo svojega gospodarja. In pri tej zbeganosti delajo neumnosti. Na primer, če je bolj pomembno to, da neki tuji voditelj izrazi podporo določenemu kandidatu, kakor to, kar drugi kandidat na svojem zboru govori potencialnim volilcem, nam je vsaj nekaj jasno. Najmanj to, da so izgubili kompas. Ne pomaga jim noben svetilnik in noben radar. Nobeni vlaki in nobena letala. Ostaja jim le upanje, da bodo enkrat dobro nagrajeni. Da bodo po končani tekmi lahko stopili v garderobo zmagovalcev in jim očistili kopačke. Da jih bo zmagovalec pogladil po hrbtu in jih sprejel za obloženo mizo. Kakšna drobtina bo že padla z nje.

Danes ni bilo govora o imenih. Ta pridejo na vrsto naslednji teden. Ampak, ali to sploh koga še zanima? To, da smo se vdali v usodo, je tudi naša posebnost…