Z odločitvijo za študij se odpovemo neto plači, ki bi jo s srednješolsko izobrazbo zaslužili v študijskih letih (v letu 2008 je v Sloveniji ta znašala 8585 evrov za ženske in 10.336 evrov za moške). Poleg tega med stroške študija štejemo izdatke za gradiva, bivanje in šolnino (na primer za izredni študij). V času študija se soočamo tudi s psihičnimi napori, ki pa so manjši za bolj sposobne oziroma tiste, ki so v preteklosti več časa posvetili učenju. Po drugi strani smo kot študentje upravičeni do določenih ugodnosti, kot so na primer subvencionirana prehrana, štipendije in žepnine, ki jih drugače ne bi dobili. Študentje si stroške znižujejo tudi z dohodki od dela preko študentskega servisa, ki pa so odvisni od prostega časa, ki ga dopušča študij na posameznih fakultetah. Tako tisti, ki študirajo na bolj zahtevnih programih (na primer medicina, matematika), opravijo manj delovnih ur preko študentskega servisa kot študentje drugih programov.
Diploma prinaša višji družbeni status ter večjo možnost zaposlitve in nižje tveganje izgube službe (osebe s terciarno izobrazbo obsegajo slabih 26 odstotkov aktivnega prebivalstva, vendar je njihov delež med vsemi brezposelnimi le 8-odstoten). Z ekonomskega stališča pa so največja nagrada za investicijo v študij višji dohodki diplomantov v primerjavi z zaposlenimi s srednješolsko izobrazbo. Ob upoštevanju preferenc do posameznega poklica ter omejitev vpisa je zato smiselno izbrati tisti študij, ki prinaša višje dohodke.
Se študij v Sloveniji splača?
Empirično je težko zajeti vse dejavnike, ki vplivajo na donosnost študija, saj je podatke o sposobnostih, dohodkih staršev, študentskem delu in drugih stroških (na primer bivanja) težko pridobiti. Zato se v analizah pogosto naslanjamo zgolj na finančni del investicije, ki se osredotoča na primerjavo plač maturantov in diplomantov. Glede na to, da teh podatkov država in fakultete ne objavljajo pri novačenju študentov, je takšna analiza nujno potrebna, še posebej v luči polpreteklih naporov ministrov, da bi preusmerili študente na bolj tehnična področja.
Iz analize, narejene za obdobje 1994-2008, sledi, da se študij v Sloveniji še vedno splača. Primerjava povprečnih plač za določitev donosnosti ni zadostna, saj te odražajo tako vpliv formalnega izobraževanja kot delovnih izkušenj. Če izločimo vpliv slednjih, je v letu 2008 stopnja donosa, ki pove, za koliko dodatno leto šolanja poveča posameznikove zaslužke, za višješolsko izobraževanje znašala 9,7 odstotka za moške in 10 odstotkov za ženske (trajanje študija 3 leta; gre za diplomante zelo različnih programov), medtem ko je bila stopnja donosa visokošolskega izobraževanja nekoliko nižja - 9,6 odstotka za moške in 9,9 odstotka za ženske (trajanje študija 5 do 6 let). Ker so donosi pozitivni, se investicija v terciarno izobraževanje splača. Višina donosov je relativno visoka (na primer realni dolgoročni donos na delnice je okoli 8 odstotkov), primerljiva z drugimi razvitimi državami (Švica 10,3 odstotka, Nizozemska 8,1 odstotka, Irska 11 odstotkov in Združeno kraljestvo 14,4 odstotka) in nižja od nekaterih drugih tranzicijskih držav (Češka 26,5 odstotka, Madžarska 16,8 odstotka).
Donosnost izobraževanja odraža trenutne razmere na trgu dela. Večja ko je ponudba višje- in visokošolskih diplomantov v primerjavi s srednješolskimi maturanti, nižja bo njihova plačna premija. Zato ne preseneča dejstvo, da je bila v tranzicijskih državah donosnost relativno visoka. Pa bo donosnost v prihodnje še tako visoka?
Ponudba visokošolskih diplomantov se je povečevala skozi celotno obdobje tranzicije, tako da se je v obdobju 1994-2008 število zaposlenih z visokošolsko diplomo potrojilo (od 44 tisoč na skoraj 126 tisoč). Na drugi strani je število zaposlenih z višješolsko diplomo blago nazadovalo (od približno 49 tisoč na 46 tisoč), število srednješolskih maturantov pa se je povečalo za 40 odstotkov (s 175 tisoč na 244 tisoč). To pomeni, da se je relativno število diplomantov povečalo. Pričakovali bi torej zmanjševanje donosnosti terciarnega izobraževanja, če se povpraševanje po njih ne bi krepilo še hitreje.
Primerjava donosnosti v času kaže, da se je donosnost povečevala do leta 2004, ko je za visokošolsko izobrazbo znašala dobrih 11 odstotkov. Po tem letu je donosnost nazadovala, kar kaže, da se je trend po letu 2004 obrnil in je relativna ponudba diplomantov (v primerjavi z maturanti) rasla hitreje od rasti relativnega povpraševanja po diplomantih. Rezultat velja tako za gospodarstvo kot javni sektor, kar kaže, da ne gre zgolj za posledico sprememb plačne politike v javnem sektorju. Glede na vztrajno povečevanje števila diplomantov lahko po letu 2008 pričakujemo nadaljevanje upadanja donosnosti terciarnega izobraževanja.
Kateri študiji so bolj donosni?
Diplomanti različnih programov lahko pričakujejo zelo različne plače in posledično donosnosti. Podatki za leto 2008 kažejo, da so najvišje plače značilne za področje medicine, stomatologije in farmacije, saj je povprečna letna neto plača znašala 24.463 evrov za moške in 16.364 evrov za ženske (najnižje plače med naštetimi imajo stomatologi, kar je morda posledica dejstva, da imajo privatne prakse in ne prijavljajo celotnega dohodka). Vendar pa so plače delno višje zaradi daljšega trajanja študija, tako da je donosnost teh študijev le nekoliko višja od donosnosti preostalih področij: 11 odstotkov za moške in 9,6 odstotka za ženske. Morda v nasprotju s pričakovanji je donosnost družbenih in poslovnih ved ter prava relativno visoka, saj so povprečne plače 19.587 evrov za moške in 14.369 evrov za ženske, stopnje donosa pa okoli 10 odstotkov.
Še več, donosnost teh programov je še vedno višja od donosnosti inženirskih poklicev (tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo) in poklicev s področja naravoslovja, matematike in računalništva. Tako je povprečna plača inženirjev znašala 19.060 evrov, inženirk pa 13.990 evrov, kar pomeni 10- oziroma 9,2-odstotno donosnost. Vendar pa je treba opozoriti, da se je relativna ponudba diplomantov družbenih, poslovnih ved in prava v primerjavi z relativno ponudbo diplomantov inženirskih programov povečala, tako da so se razlike v donosnosti, ki so leta 1994 znašale kar 2,5 odstotne točke v korist družboslovja (na primer za moške je bila donosnost v družboslovju 9,6 odstotka, 7,1 odstotka v inženirstvu in 7,6 odstotka v kemiji, fiziki in matematiki), postopoma praktično izničile.
Znotraj družboslovja je pravo najbolj donosen študij, ekonomija in poslovne vede so nekoliko nižje, a še vedno precej višje od organizacijskih ved. Med inženirji pa so imeli največje donose rudarski in metalurški inženirji ter gradbeni inženirji, slabše donose imajo arhitekti, strojni in elektroinženirji pa so nekje vmes. Zanimivo je, da imajo poslovne vede še vedno višje donose kot strojni in elektroinženirji, kar kaže, da mit o presežnem številu družboslovcev ne drži.
Med manj donosne programe sodijo programi, ki jih ponujajo pedagoške in filozofske fakultete (umetnost in humanistika). Pri analizi številnih programov/smeri, ki jih ponuja slednja, ni lahko natančno izračunati donosnosti, saj gre za jezikoslovce, geografe, sociologe, psihologe, zgodovinarje itd. Ker diplomanti večinoma iščejo zaposlitev v pedagoškem delu, so donosnosti teh programov relativno nizke. Če k temu dodamo še relativno zahtevnost nekaterih študijev, lahko sklepamo, da so to investicije, ki se s finančnega vidika najmanj splačajo. Ker pa so to povečini poklici z državno določenimi plačami, so donosnosti za ženske povsem primerljive drugim področjem.
Študij je še vedno varna naložba
Ali nas mora skrbeti, če smo izbrali študij, ki je manj donosen? Na kratki rok vsekakor, saj sta verjetnost zaposlitve in pričakovana plača manjši. Vendar pa lahko pričakujemo, da bo na dolgi rok donosnost podobno zahtevnih študijev primerljiva, tako kot to velja za zahodne države, kjer izobrazbena struktura ni doživela tako hitrih sprememb.
Če pa študija še niste izbrali, naj aktualna naklonjenost države do naravoslovnih študijev ne pretehta vaše odločitve, saj donosnost teh študijev ni višja od nekaterih družboslovnih študijev. Ob morebitnem navalu na te smeri brez ustrezno povečanega povpraševanja ter/ali višjih plač inženirjev v podjetjih pa se lahko njihova donosnost še zniža. Ne glede na to, katero smer študija boste izbrali, pa raziskave kažejo, da boste deležni tudi nedenarnih donosov, kot so večje zadovoljstvo pri delu, boljše odločitve na področjih zdravstva, zakonskega stanu in starševstva. Vložek v študij je torej še vedno poplačan.
