Eurostatova raziskava tako razkriva, da se Slovenija ponaša z enim najnižjih deležev enostarševskih družin v EU; samo 10 odstotkov otrok je namreč leta 2008 pri nas živelo z enim staršem, ta delež pa je bil manjši le še v Luksemburgu, na Cipru, v Španiji in Grčiji, kjer je z enim staršem živelo najmanj, to je 4,8 odstotka otrok. Na drugi strani je slovenski statistični urad (Surs) ugotovil, da je v enostarševski družini 1. januarja 2011 pri nas živelo kar 24,8 odstotka otrok.

Čeprav se v Sloveniji delež otrok v zunajzakonski skupnosti stalno povečuje, razlike skoraj 15 odstotkov ni mogoče pojasniti le s tem, da je bila ena raziskava opravljena leta 2008, drugo zajetje podatkov pa izvira iz leta 2011 (pred tem daje statistični urad na voljo le podatke iz popisa prebivalstva leta 2002). Tudi predstavnik urada Danilo Dolenc tako ocenjuje, da je pretirano število enostarševskih družin v slovenski statistiki v mnogih primerih posledica tega, da starši niso registrirani na istem naslovu, čeprav živijo skupaj. Surs je namreč do svojih ugotovitev prišel s pomočjo registrov prebivalstva, medtem ko Eurostatova raziskava temelji na terenski anketi po približno 12.000 evropskih gospodinjstvih, v kateri so anketarji popisali člane gospodinjstva ne glede na naslov bivališča v uradni evidenci.

Med obema raziskavama obstajajo še nekatere druge, manj bistvene metodološke razlike, ki bi lahko botrovale različnim rezultatom, a za ugotovitev, da uradni slovenski registri ne odražajo dejanskega stanja, se ni treba prebijati skozi bruseljske baze podatkov. Po Dolenčevih besedah je mogoče o pretiranem uradnem številu enostarševskih družin sklepati že iz podatka statističnega urada, da je zelo veliko samohranilcev v Sloveniji poročenih - to velja za vsako šesto mater samohranilko in za vsakega četrtega očeta samohranilca. Na tej podlagi Dolenc sklepa, da v Sloveniji približno 60 odstotkov otrok živi s poročenima staršema, 20 odstotkov jih živi z enim staršem, malo manj kot 20 odstotkov pa z neporočenima staršema. Uradno je po podatkih Sursa 1. januarja 2011 veljalo: 56 odstotkov otrok živi s poročenima staršema, 24,8 odstotka jih živi z enim staršem, 18,2 odstotka pa z obema staršema v zunajzakonski skupnosti.

Podatki Eurostata za Slovenijo za leto 2008 so iz že omenjenih razlogov bolj ekstremni: 69,6 odstotka otrok je živelo s poročenima staršema, že omenjenih 10 odstotkov jih je živelo z enim staršem, 19,8 odstotka jih je živelo z neporočenima staršema, 0,6 odstotka otrok pa ni živelo z nobenim od staršev.

Po deležu otrok, ki živijo z neporočenima staršema, so nas prehiteli le v Franciji, Estoniji in na Švedskem, kjer je v zunajzakonski skupnosti staršev živela skoraj tretjina, to je 27,3 odstotka otrok. Najmanj otrok je z neporočenima staršema živelo na Cipru (0,8 odstotka) in v Grčiji (2,1 odstotka).

Raziskava Eurostat je sicer zajela vsa gospodinjstva, vendar se je poleg otrok osredotočila predvsem še na eno skupino prebivalstva, ki je zelo občutljiva glede oblike gospodinjstva, v kateri biva - to so starejši. Analitiki so v Evropi zaznali pomembne razlike med moškimi in ženskami v starostni skupini 65 ali več let, a ob tem je treba upoštevati, da ženske v povprečju živijo dlje od moških. V raziskavi Eurostata niso bili upoštevani tisti, ki živijo v skupinskih gospodinjstvih, kot so domovi za ostarele.

Medtem ko je s partnerjem leta 2008 v EU živelo 60 odstotkov moških nad 65. letom starosti, je bil ta odstotek pri ženskah v isti starostni skupini skoraj prepolovljen (37,4 odstotka jih je živelo s partnerjem). Ravno obratno velja za samsko življenje, saj je samih živelo 41,2 odstotka žensk in "samo" 19,7 odstotka moških. Odstotek žensk, ki ne živijo s partnerjem, je bil še posebej visok v vzhodnoevropskih državah, kar pa Eurostatovi analitiki pripisujejo dejstvu, da je življenjska doba moških v teh državah krajša kot v bolj zahodnih članicah EU. Zato pa so v vzhodnoevropskih državah (izstopata Latvija in Bolgarija) ženske brez partnerjev zelo pogosto živele v skupnem gospodinjstvu z eno ali več drugimi osebami (otroci, sorodniki, prijatelji), medtem ko te oblike gospodinjstva ženske v mnogih severnih državah (na primer na Švedskem in Danskem) skoraj ne poznajo.