Anketiranci, ki so znali navesti kakšno slovensko znanstvenico ali znanstvenika, so najpogosteje navajali Lučko Kajfež Bogataj in Jožefa Stefana. Na izrecno vprašanje s ponujenimi več možnimi odgovori, kdo je Lučka Kajfež Bogataj, je pravilno odgovorila skoraj tretjina vprašanih, skoraj petina vprašanih pa je menila, da je poslanka v Evropskem parlamentu, so rezultate ankete povzeli v sporočilu za javnost.

Sicer so izsledki raziskave pokazali, da več kot 80 odstotkov anketiranih znanost navdihuje, 90 odstotkov pa jih meni, da je znanost velik doprinos k napredku v družbi. Da je znanost zahtevna za razumevanje, meni 80 odstotkov anketiranih.

Več kot tri četrtine anketirancev je prepričanih, da je poklic znanstvenika tako moški kot ženski, za petino je to bolj moški poklic, medtem ko tistih, ki bi menili, da je bolj ženski poklic, skorajda ni.

Dejstvo, da manj kot 10 odstotkov vprašanih pozna katero od slovenskih znanstvenic, je zaskrbljujoče, a hkrati odločen argument za širšo podporo prizadevanjem, kakršno je program Za ženske v znanosti, je ob predstavitvi raziskave javnosti poudaril predsednik Nacionalnega odbora Za ženske v znanosti 2012 in direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal. Med razlogi za slabo poznavanje znanstvenikov in znanstvenic je navedel tudi dejstvo, da ti premalokrat dobijo priložnost predstavitve svojega dela širši javnosti, je zapisano v sporočilu za javnost.

Anketo Znanost in Slovenci je septembra 2011 v okviru programa Za ženske v znanosti izvedla raziskovalna hiša Mediana, vanjo pa je zajela 510 posameznikov, starih med 15 in 65 let.

Partnerji programa Za ženske v znanosti so Slovenska nacionalna komisija za Unesco, L'oreal Slovenija in Slovenska znanstvena fundacija, poslanstvo programa pa je spodbujanje razprave o položaju žensk v znanosti ter položaju znanosti v slovenski družbi, in s pomočjo tega soustvarjati enakopravnejši položaj žensk v znanosti ter vidnejše mesto znanosti na zemljevidu Slovenije, so poudarili v sporočilu za javnost.

Po podatkih Statističnega urada RS je v letu 2008 na področju naravoslovnih ved, medicine in biotehnike doktoriralo 184 kandidatov, od tega 90 žensk. Vendar le tretjina doktoric znanosti doseže naziv docenta in le petina naziv izrednega profesorja, samo desetina žensk pa deluje kot redne profesorice. Vodilni položaji so celo na področjih, kjer v raziskovalnem polju prevladujejo ženske, v veliki večini v rokah moških, poudarjajo partnerji programa.