Na seznamu, ta zajema 128 držav, vodilni Japonski do desetega mesta sledijo Nemčija, Švica, Švedska, Avstrija, Finska, Singapur, Češka, Velika Britanija in Slovenija. Za Slovenijo so se uvrstile Francija, Južna Koreja, ZDA, Madžarska, Slovaška in Italija. Hrvaška je na 26. mestu.
Indeks ekonomske kompleksnosti poskuša v osnovi prikazati, koliko znanja premore posamezno gospodarstvo in kako učinkovito je to povezano, kar se nato kaže v proizvodih, ki jih proizvaja določeno gospodarstvo. To avtorji raziskave poimenujejo produktivno znanje.
Raziskovalci pri tem pravijo, da stopnja produktivnega znanja pojasnjuje bogatost posamezne države oziroma nakazuje njeno možnost nadaljnje rasti.
Če je torej neka država dosegla visoko stopnjo produktivnega znanja, a je glede na BDP na prebivalca še razmeroma nizko v primerjavi z najbogatejšimi, se ji obeta zelo hitra rast v prihodnosti. Primer je Kitajska.
Državam, ki pa imajo veliko produktivnega znanja, a so že bogate, pa se obeta nižja rast oziroma bi to lahko pospešili le z dvigom stopnje produktivnega znanja. Primer so denimo ZDA.
Takšen indeks po navedbah avtorjev raziskave omogoča desetkrat bolj natančno napovedovanje gospodarske rasti na desetletni ravni kot indeks globalne konkurenčnosti, ki ga izračunava Svetovni gospodarski forum (WEF).
"Konkurenčnost države poganja količina produktivnega znanja, ki ga imajo njeni prebivalci in organizacije ter se kaže v raznolikosti in kompleksnosti proizvodov, ki jih je sposobna uspešno izvoziti," pravi soavtor raziskave in direktor CID s Harvarda Ricardo Hausmann.
Pri tem poudarja, da je indeks ekonomske kompleksnosti odlično orodje za odgovor na vprašanje, zakaj so nekatere države bogate in druge revne ter zakaj določene uspejo zmanjševati zaostanek in druge ne.
"Države, bogate z naravnimi viri, so lahko kratkoročno bogate brez veliko produktivnega znanja ter dobijo dostop do svetovnega znanja z uvozom. Dolgoročno pa se izviri izsušijo, rudniki izpraznijo, tako da bo prihodek prej ali slej začel odražati produktivno znanje posameznega gospodarstva," pa pravi direktor skupine Macro Connections iz MIT Cesar Hidalgo.
Raziskava vsebuje tudi več podseznamov - na seznamu pričakovane rasti bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v obdobju 2009-2020 je Slovenija, ki je po BDP na prebivalca že razmeroma visoko, na 49. mestu.
Glede na raziskavo naj bi se BDP na prebivalca v Sloveniji zvišal s 23.726 dolarjev v letu 2009 na 31.881 dolarjev v letu 2020. Slovenija naj bi po tem kazalcu ohranila 27. mesto.
Na prvih treh mestih tega podseznama so sicer Kitajska, Indija in Tajska. V teh državah je po navedbah raziskovalcev sedanja stopnja produktivnega znanja neobičajno visoka glede na stopnjo prihodkov.
Z vidika pričakovane rasti BDP v obdobju 2009-2020, pri čemer se upošteva tudi rast števila prebivalcev, pa se dvomilijonska Slovenija uvršča na 83. mesto. Na prvih treh mestih so Uganda, Kenija in Tanzanija.
Raziskavo z naslovom Atlas ekonomske kompleksnosti: Zarisovanje poti do blaginje (Atlas of Economic Complexity: Mapping Paths to Prosperity) so izvedli raziskovalci iz Centra za mednarodni razvoj (CID) Šole Johna F. Kennedyja na Univerzi Harvard in skupine Macro Connections na inštitutu MIT Media Lab, ki deluje v okviru Massachusetts Institute of Technology (MIT). Njihovo raziskovalno delo je trajalo skoraj pet let.
