"Zvonjenje smo ustavili zaradi varnostnih razlogov in pa da ne bi nastala še večja gmotna škoda. Konstrukcija, na kateri zvonovi visijo, namreč že dolgo ni bila obnovljena. Delavci so morali odrezati in odstraniti del, ki je bil drobljiv in nevaren. Sedaj bo konstrukcija obnovljena, tako da bo dlje časa odporna na neugodne vremenske razmere," je vzroke za obnovo pojasnil frančiškan in duhovnik brat Janez Papa iz župnije Ljubljana Šiška.

Očistili skoraj tri tone težke zvonove

Cerkev je bila na prošnjo frančiškanov po načrtih Jožeta Plečnika zgrajena med letoma 1925 in 1927, medtem ko je bil nenavadni cerkveni zvonik dograjen šele leta 1931. V zvoniku so štirje zvonovi, trije železni in en bronast. Bronasti zvonovi so melodični in pojoči, železni zvonovi pa imajo bolj prodoren zven in občasno nekoliko hreščijo. Prav slednji so bolj občutljivi na vremenske spremembe in rjo. "V času med vojnama, ko je bil zgrajen tudi zvonik, verjetno ni bilo toliko sredstev, da bi lahko bili vsi zvonovi bronasti," domneva Papa. V Plečnikovi cerkvi so obnovitvena dela tako izkoristili tudi za čiščenje zvonov. "Umazanija namreč vpliva na zven, preprečiti pa je treba tudi širjenje rje," je povedal Papa. Očistili so jih kar v zvoniku, saj bi bilo prenašanje do tri tone težkih zvonov po zavitem in ozkem stopnišču prevelik zalogaj.

Medtem ko očiščeni zvonovi čakajo, da njihov zven ponovno odmeva po Šiški, so prenehanje zvonjenja takoj opazili nekateri verniki in hiteli spraševat, ali je kaj narobe. Vloga zvonov in zvonika je namreč že od nekdaj ta, da pomagajo pri bogoslužju, z zvonjenjem vabijo ljudi v cerkev ter naznanjajo praznike. Včasih, ponekod še tudi danes, so zvonovi zvonili vsako uro. Tako so ljudje, ki so delali na njivah, vedno vedeli, koliko je ura. "Pri nas tega ne počnemo več, saj smo morali skleniti neki kompromis z okoliškimi prebivalci," pojasni Papa. Zato bodo po obnovitvi zvonovi ponovno bili zjutraj, opoldne in zvečer ter vsakih petnajst minut pred mašo.

Plečnikova cerkev včasih del predmestja

Ne le zaradi spremembe okolja, tudi zaradi pomanjkanja zvonarjev se kultura zvonjenja, ki je bila včasih spoštovana, počasi pozablja. Tudi v Plečnikovi cerkvi zvonovi že kar nekaj let zvonijo s pomočjo elektrike. Včasih se je točno vedelo, kateri zvon bo izzvenel zadnji, danes pa je to tisti, ki se prvi ustavi ob izklopu. Ko so zvonovi v Šiški še s pomočjo zvonarja naznanjali vsako polno uro, je cerkev svetega Frančiška stala sredi ljubljanskega predmestja, obkrožena pretežno s polji in njivami. Danes cerkev stoji v urbanem naselju, čemur je bilo treba prilagoditi tudi zvonjenje. "Da ne bi bilo preglasno, smo že opravili vse potrebne meritve zvoka," je zatrdil Papa.

Medtem ko v župniji Ljubljana Šiška in nekateri krajani že nestrpno pričakujejo zaključek del, nekateri zvonov ne pogrešajo, za nekatere pa je zvonjenje tudi moteče. "Sploh nisem opazila, da že kar nekaj časa ni bilo slišati cerkvenih zvonov," je povedala bližnja stanovalka in dodala, "na začetku je bilo zvonjenje neprijetno, a s časom se ga navadiš. Občasno ga sicer še slišim in me zmoti, vendar je veliko bolj moteča bližnja železnica." Bitje zvonov bo predvidoma del vsakdana ponovno čez dobra dva tedna, ko bodo delavci zaključili vsa obnovitvena dela.