Prihod dosedanjega guvernerja italijanske centralne banke na čelo osrednje denarne ustanove območja evra so dokončno tlakovali voditelji EU, potem ko so junija potrdili njegovo imenovanje na enega najbolj pomembnih položajev v svetovnem finančnem sistemu.

Če je bilo na začetku v Nemčiji kot gospodarsko najmočnejši članici v območju evra še čutiti nelagodje ob prihodu Italijana na vrh ECB, so se v Berlinu z njegovim imenovanjem pozneje vendarle sprijaznili. 64-letni Draghi velja za uglajenega, nekoliko zadržanega in izjemno pronicljivega ter sposobnega finančnika.

Čeprav prihaja iz države, ki je s svojo zadolženostjo in številnimi strukturnimi pomanjkljivostmi trenutno pod velikim pritiskom evropskih partneric in finančnih trgov, je Draghi v svojem pristopu k denarni, javnofinančni in gospodarski politiki precej bliže severnoevropskim državam, še posebej Nemčiji.

Sodeloval v Svetu ECB

Draghi je že dolgo časa vpet v delovanje ECB, saj je kot guverner italijanske centralne banke sodeloval pri odločitvah Sveta ECB. Tudi njegove druge izkušnje, med drugim pri vodenju Odbora za finančno stabilnost, ki združuje najpomembnejše svetovne finančne ustanove v snovanju ukrepov za zagotavljanja globalne finančne stabilnosti, mu gredo v prid.

Še največji dvom vzbuja obdobje med letoma 2002 in 2005, ko je bil podpredsednik in generalni direktor Goldman Sachs International. Banko namreč mnogi omenjajo kot enega od krivcev za svetovno finančno krizo in dolžniško krizo v Grčiji, nekateri pa se bojijo, da bi lahko Draghi na čelu ECB "plesal preveč po notah bančnega sektorja".

O obrestni meri decembra

Četudi se ob prihodu Italijana na čelo ECB ne pričakujejo večje spremembe v politiki ustanove, pa je še neznanka, kakšen osebni odtis bo dal vodenju banke. Analitiki se sprašujejo, ali se bo zavzel za vnovično znižanje ključne obrestne mere za območje evra. Jasnejše signale glede tega gre pričakovati šele decembra.

Draghi položaj prevzema v prelomnih trenutkih za evro in v času, ko je ECB še vedno v kriznem načinu delovanja. Pričakovati je, da bo morala ECB tudi pod njegovim vodstvom še nekaj časa izvajati nekatere krizne ukrepe, med drugim program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic območja evra, zaradi katerega je bila deležna tudi največ kritik.