Minister se je moral ob nastopu mandata najprej soočiti z nezadovoljnimi sodniki, ki so že več mesecev stavkali, saj prejšnja vlada kljub odločbam ustavnega sodišča njihovih plač ni hotela uskladiti s poslanskimi in ministrskimi. Pahorjeva vlada je po nekaj mesecih rešila spor s sodniki, saj so aprila 2009 prekinili deset mesecev trajajočo belo stavko, junija istega leta sta obe strani podpisali tudi dogovor o plačah sodnikov, ki pa zaradi finančne krize še vedno ni uresničen.

S prihodom Zalarja so se po drugi strani zelo poslabšali odnosi s tožilstvom. Spor med njim in nekdanjo generalno državno tožilko Barbaro Brezigar se je zaostroval do dramatičnih razsežnosti, Zalar ji je očital, da je posegla v odločanje tožilke Branke Zobec Hrastar in s tem ravnala protiustavno in nezakonito, zato je predlagal njeno razrešitev. A premier Borut Pahor se z zamenjavo Brezigarjeve ni strinjal, zaradi česar je stranka LDS zagrozila celo z izstopom iz vlade. Čeprav si Pahor ni premislil in je Brezigarjeva brez razrešitve zaključila svoj mandat, pa se to ni zgodilo.

Število sodnikov se je zmanjšalo

Glavni cilji ministra Zalarja so bili modernizacija pravosodja, s katero je želel pospešiti in skrajšati sodne postopke, z obsežnimi spremembami zakonov je želel doseči tudi krepitev pravne države ter učinkovitejše delovanje pravosodnih organov v boju proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu.

Zalar je prepričan, da bodo sojenja v najzahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcije in drugih kaznivih dejanj od zdaj hitreje končana, saj ta kazniva dejanja zdaj obravnavajo štirje novoustanovljeni specializirani oddelki okrožnih sodišč v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru, v katerih po njegovih zagotovilih sedijo najbolj izkušeni in usposobljeni sodniki. V začetku novembra pa bo začelo delati tudi novo 12. specializirano državno tožilstvo, ki ga bodo - tako trdi Zalar - prav tako sestavljali najbolje usposobljeni tožilci v državi. Ti bodo pristojni za pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj.

Kakovostnejše delo sodnikov in tožilcev bi sicer lahko dosegli zlasti s prenovljenim sistemom usposabljanja kandidatov za ti dve funkciji. V koalicijski pogodbi je bila ta novost predvidena, vendar je po Zalarjevih besedah na koncu za projekt zmanjkalo časa.

Se je pa minister lotil reforme sodstva, nad katero v sodnih vrstah niso bili najbolj navdušeni, saj so se bali, da bo - tako kot zadnja velika reforma sodstva sredi 90. let - prinesla vrsto negativnih posledic, kot so denimo sodni zaostanki. Za zdaj kaže, da je bila bojazen odveč, zgodilo se ni nič dramatičnega, sodniki pa priznavajo, da je reforma prinesla razbremenitev sodnih okrožij. Tudi število sodnikov se je z reorganizacijo okrožnih in okrajnih sodišč od začetka mandata znižalo za 64. Po novem sta ločeni tudi funkciji direktorja in predsednika sodišča, medtem ko direktor upravlja sodišče, predsednik skrbi predvsem za učinkovito delo sodnikov.

Modernizacija sodnih postopkov

Velika novost za sodnike, odvetnike in stranke v postopkih je zvočno snemanje glavnih obravnav in narokov, ki naj bi pospešilo sodne postopke. Za zvočno snemanje je tako od oktobra lani opremljenih 352 razpravnih dvoran na vseh sodiščih v Sloveniji. Vendar pa se tako sodniki kot tudi nekatere stranke, ki jim nova tehnologija ni blizu, na to novost težko privajajo. Na nekaterih sodiščih imajo tako zdaj celo več dela kot prej, saj zvočne posnetke prepisujejo. Kar nekaj težav je bilo tudi z uvedbo popolnega elektronskega poslovanja z zemljiško knjigo, nekateri uporabniki menijo, da je nova aplikacija preveč zapletena in zamudna.

Zalar je posebej ponosen na projekt mediacije, ki jo morajo okrajna, okrožna ter delovna in socialna sodišča po novem ponuditi strankam. Do sredine prihodnjega leta bodo morala imeti programe mediacij tudi vsa višja sodišča. Mnogi priznavajo, da je projekt, ki je po ministrovih besedah eden najuspešnejših v Evropi, prispeval k razbremenitvi sodišč.

Na ministrstvu so se lotili tudi reševanja prostorskih težav v zaporu Dob, pred nekaj dnevi so tako odprli dva nova bivalna objekta za 174 obsojencev. Stroka sicer opozarja, da bi bilo koristneje, če bi se Zalar usmeril v spodbujanje izrekanja alternativnih kazni, zlasti za storilce manj nevarnih kaznivih dejanj. Ta cilj je bil predviden tudi v koalicijski pogodbi, vendar ga na ministrstvu niso uresničili.

Za Zalarja bo predčasno slovo od ministrskega položaja še posebej grenko, če državni zbor po izglasovanem vetu državnega sveta ne bo ponovno potrdil obsežnih sprememb kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, ki so jih na ministrstvu pripravljali praktično ves mandat. Gre za tako imenovano protitajkunsko zakonodajo, ki naj bi omogočila učinkovit boj zoper organizirani in gospodarski kriminal.