Za osteoporozo zbolita vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu starosti. Preračunano v številke to v Sloveniji pomeni 138.000 žensk in 70.000 moških s krhkimi kostmi. Fiziatrinja Maja Kozlevčar Živec, ki izmeri mineralno kostno gostoto približno 3000 ženskam na leto in tudi vse več moškim, po svojih dolgoletnih izkušnjah potrdi, da je nagnjenost k osteoporozi družinsko pogojena. "Kadar v številni družini sester odkrijemo eno s to boleznijo, se večkrat izkaže, da jo imajo tudi druge, pa čeprav so si drugače povsem različne in imajo čisto drugačne življenjske sloge. Opažam pa, da do tega prihaja tudi pri moških potomcih takih družin, le deset let pozneje."

A če upoštevamo podatke o prodaji zdravil za osteoporozo, se pri nas zdravi le približno 35.000 bolnic in bolnikov. Številka je majhna, zlasti če vemo, da je število zlomov zaradi osteoporoze večje od števila srčnih infarktov, možganskih kapi in raka dojke skupaj. Mednarodna fundacija za osteoporozo (IOF) je leta 2000 stroške neposrednega zdravljenja osteoporoznih zlomov v Evropi ocenila na 31,7 bilijona evrov, zaradi starajoče se populacije pa naj bi ti do leta 2050 zrasli do rekordnih 76,7 bilijona evrov. Kljub temu morajo Slovenci meritev mineralne kostne gostote v večini primerov plačati iz lastnega žepa. Denzitometrija, ključna preiskava za odkrivanje osteoporoze pred pojavom prvega zloma, jih stane od 30 do 90 evrov. Za marsikoga z minimalno pokojnino preveč.

Endokrinolog doc. dr. Tomaž Kocjan poudarja, da je izguba kostnine po 40. letu starosti sicer povsem fiziološki pojav, vendar ima zaradi znatnega podaljšanja življenjske dobe v zadnjem stoletju že škodljive posledice. Osteoporozni zlomi kolka, vretenc, zapestja, nadlahtnice in drugih kosti so vse pogostejši, spregledati pa jih ne gre, opozarja, ker močno poslabšajo kvaliteto življenja ljudi. "Za ilustracijo: ženske po petdesetem letu preživijo v bolnišnici zaradi teh zlomov več časa kot zaradi nekaterih drugih bolezni, kot so diabetes, srčni infarkt in rak dojke. Oskrba bolnikov z zlomi torej ogromno stane. Poleg tega zlomi vretenc in kolka dokazano povečajo tudi smrtnost," vzroke za skrb naniza Kocjan.

Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije (ZDBO) in stroka že več let opozarjata ministrstvo za zdravje, da bi bilo treba k odkrivanju bolezni pristopiti bolj organizirano in sistematično ter se ji še odločneje upreti s preventivo. Peticija s 15.000 podpisniki je že pred tremi leti romala na ministrstvo za zdravje, a tam tudi obtičala. "Za brezplačno merjenje mineralne kostne gostote zdravniki napišejo napotnico le v primeru sekundarne osteoporoze, torej ko je osteoporoza spremljevalka drugih bolezni ali posledica jemanja drugih zdravil. V urbanih okoljih se starejši pogosteje odločajo za meritve, slabši odziv pa opažamo na podeželju," poudarja Duša Hlade Zore, predsednica ZDBO Slovenije.

V zvezi 18 društev po vsej Sloveniji se tako zavzemajo, da bi bilo merjenje mineralne kostne gostote brezplačno za vse z močno povečanim tveganjem za osteoporozo in ženske po 65. letu starosti. Podobno kot imajo to rešeno v Avstriji. Najbolj ogroženim stroške meritve povrnejo tudi v Italiji in na Madžarskem. Na Švedskem, po kateri se radi zgledujemo, imajo meritve brezplačne, resnici na ljubo pa tudi skoraj dvakrat pogostejše zlome kolka.

In kaj lahko storimo že danes? "Ker si niti najbogatejša država ne more privoščiti zdravljenja vse populacije, ogrožene zaradi zlomov, je podobno kot pri drugih kroničnih boleznih ključna preventiva. Pravilno bomo morali pristopiti zlasti k mladim med 10. in 20. letom starosti, ki najbolj intenzivno gradijo maksimalno kostno maso, a je zanje starost seveda zelo odmaknjena in se ne zavedajo, da so telesna vadba, zadosten vnos kalcija in dovolj vitamina D v tem obdobju pozneje praktično nenadomestljivi," opozarja Kocjan. Vrt potemtakem le ni tako brez pomena, saj nam pred domačim pragom ponuja vse tri odgovore za zdrave kosti: gibanje (premočno udarjanje z motiko ni priporočljivo!), z vitaminom D radodarno sonce in doma pridelano zelenolistno zelenjavo, bogato s kalcijem. Pa četudi brez fižola preklarja.