Jože P. Damijan se v Dnevnikovem Objektivu (22. oktober 2011) loteva primerjave "madžarske izkušnje in Slovenije". Najprej naslika "grozljivo" podobo madžarske vlade, nato pa v svoji preroški maniri napoveduje še grozljivejšo podobo Slovenije, če bi se ponovila Janševa vlada.
Prejšnji Janševi vladi očita, da je menjavala kadre v nadzornih svetih in upravah državnih podjetij ter v upravnih odborih javnih zavodov. Pri tem pa zamolči, da je mandat teh kadrov štiri leta in da jih je v štiriletnem mandatu vlade pač treba zamenjati ali na novo imenovati. Ob tem tudi zamolči, da je Janševa vlada ponudila takratni opoziciji, da v vsak nadzorni svet predlaga vsaj enega člana. Tak demokratičen standard je zmogla samo Janševa vlada.
Nadalje Janši očita "politični vdor v obveščevalno službo" in "ponarejanje arhivskih dokumentov". Pri tem pa ne pove, da je za organizacijo in poslovanje te službe odgovorna vlada in da je nadzor, ki ga je izvedla, odkril velike nepravilnosti, od financiranja zasebnih potovanj do podeljevanja dragih nagrad. Trditev, da je Janša (vlada, SDS?) ponarejal arhivska gradiva, je pa čista laž, ki je bila že nekajkrat ovržena.Jožeta P. Damijana je tudi strah Janševe napovedi ustavnih sprememb, reorganizacije državne uprave, zmanjševanja števila ministrov itd. Naj ga še dodatno prestrašim z dejstvom, da tudi druge stranke vse to napovedujejo.
Na koncu skromno upa, "da bomo vsaj obdržali večino služb, če že novih ne bo". Očitno se najbolj boji "kadrovskega cunamija", in to, kot pravi, na podlagi lastnih izkušenj!? Iz svojih osebnih izkušenj pa mora Jože P. Damijan vedeti, da je Janša na pomembna mesta v svoji vladi zaposloval tudi takšne, ki so očitno ujeti v sovražno protijanševsko gonjo. Očitno je bil prepričan, da vseeno premorejo vsaj nekaj objektivne analitične presoje. A kako naj bi Janši zamerili prehitro zaupanje v take ljudi? Tudi sam sem nekoč mislil, da je Jože P. Damijan v svojih razmišljanjih vsaj toliko verodostojen, da bi bilo njegovo pisanje vredno branja.
France Cukjati, poslanec SDS
