V zbornici so namreč prepričani, da okolje intenzivnih enot z najbolj ogroženimi bolniki ne sme postati pogajalski poligon. Kot so izpostavili, mora imeti skrb za strokovno in varno izvajanje zdravstvene nege prednost pred vsemi drugimi interesi.

Stavka po njihovem mnenju le povečuje negotovost pacientov, svojcev in zaposlenih, obenem pa odmika možnost za konstruktivno reševanje problematike. Predsednica zveze Darinka Klemenc je ob tem poudarila, da se je mediacija že večkrat izkazala za učinkovito možnost.

V možnost mediacije sicer verjame tudi minister za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Dorjan Marušič. Minister je v četrtek prav tako poudaril, da gre pri stavki za spor med vodstvom zavoda in medicinskimi sestrami.

Temu pritrjuje tudi Klemenčeva, a kot dodaja, je tako le v UKC Ljubljana. Problem bi se lahko namreč razširil tudi na druge zavode, zato je po njenem mnenju treba vprašanje srednjih medicinskih sester, ki so razporejene na področja, za katera nimajo ustrezne izobrazbe, reševati na sistemski ravni.

Skoraj 400 medicinskih sester opravlja dela za katera nimajo izobrazbe

Po podatkih, ki jih je zbornica zbrala maja letos, je srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki opravljajo dela, za katera nimajo formalne izobrazbe, med 350 in 400 na ravni cele države. Številka se je v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšala za okoli 50 odstotkov, saj so se srednje medicinske sestre ali dodatno izobrazile ali zamenjale delovna mesta.

Predsednica razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego Zdenka Kramar je sicer dodala, da imajo največ takih medicinskih sester prav v UKC Ljubljana, v nekaterih bolnišnicah jih sploh ni.

Kramarjeva je pozdravila v četrtek sprejet aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi. Kot je dejala, gre za dober aneks, čeprav je bil pred usklajevanji še boljši. Z aneksom se bo po njenem mnenju veliko stvari uredilo, med drugim bodo lahko srednje medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo, ki opravljajo del pristojnosti diplomiranih sester, ostale na trenutnih delovnih mestih do upokojitve (to velja za starejše sestre) oz. mlajše se bodo lahko v roku šestih let došolale.

Predstavniki zveze so na današnji novinarski konferenci izpostavili še sprejem kategorizacije zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege in strategije razvoja zdravstvene nege in oskrbe do leta 2020. Oba dokumenta je zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministra za zdravje, sprejel ta teden. S kategorizacijo želijo po navedbah Branka Bregarja iz zbornice izmeriti intenziteto dela v zdravstveni negi. Bregar je ocenil, da so s kategorizacijo razvili zelo dober sistem, ki je primerljiv s tujino.