Dvomi o dodatnem izobraževanju
Ob zaostrovanju stavke bi lahko, napovedujejo v sindikatu, delo dodatno skrčile na zakonske zahteve. To na primer pomeni, da bi prenehale negovati bolnike, je ponazorila vodja pogajalske skupine sindikata UKC Ljubljana Vesna Rugelj. Če bo aneks h kolektivni pogodbi ostal takšen, kot so jim ga neformalno predstavili, ga ne nameravajo podpisati, je napovedala Rugljeva, sicer predsednica sindikata Florence.
Nesmiselna se ji na primer zdi zahteva po dodatnem izobraževanju srednjih medicinskih sester z manj kot 25 leti delovne dobe. "Vsako leto izobraževanja stane 3400 evrov. To je velika naložba za to državo, ki je kronično brez denarja," je dejala. Strinja pa se z izobraževanjem mlajših zaposlenih, ki se še vedno usposabljajo za delo v enotah intenzivne terapije.
V sindikatu UKC Ljubljana so sicer zadovoljni, da se rešuje položaj srednjih medicinskih sester, ko enkrat diplomirajo. Do zdaj so namreč izgubile napredovanja, ki so jih pridobile pri dotedanjem delu, tako da so jih pri plačilu obravnavali kot začetnice. Prav tako je po njihovem prav, da bo bolnišnica plačevala za njihovo izobraževanje. Predsednik sindikata UKC Ljubljana Matija Cevc se sicer zavzema za spregled izobrazbe pri teh medicinskih sestrah po vzoru rešitev v šolstvu. Zahteve sindikata je podprl tudi Janez Posedi, predsednik sindikata Pergam, katerega del je sindikat UKC.
Med stavkajočimi je bila včeraj tudi Irena Klajnšek, srednja medicinska sestra z 31 leti delovne dobe, ki skrbi za prezgodaj rojene otroke. "Pri nas nimamo ločenega dela srednjih in diplomiranih medicinskih sester, saj bi to pomenilo več odpiranja inkubatorjev. Do zdaj smo pri enem ali dveh pacientih počele vse, kar pride zraven, danes pa smo zgolj previjale in hranile otroke, ki so že v posteljici. Dokler ni bolniških in dopustov, še gre, čez čas pa lahko to postane problem," je povedala.
Generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec ugotavlja, da je reševanje problema zdaj na sindikatih in vladi, ob tem pa je zatrdil, da kljub stavki še naprej skrbijo za varnost bolnikov. Popuščanje pri napredovanjih v sedanjih okvirih ni mogoče, je zatrdil, se pa strinja, da bi morale biti te srednje medicinske sestre pri plačilu nagrajene bolj kot danes. "Žal imamo plačni sistem, kakršen je, ukinjena pa je tudi stimulacija, tako da imamo zvezane roke," je dejal. Glavna medicinska sestra Erna Kos Grabnar je pojasnila, da so delo na intenzivnih terapijah tri spremenili tako, da srednje medicinske sestre nekatera dela opravljajo pod nadzorom diplomiranih medicinskih sester.
Marušič: To ni spor z ministrstvom za zdravje
Vlada je včeraj sprejeti aneks h kolektivni pogodbi posredovala sindikatom v presojo in podpis. "Veseli smo, da smo skupaj s sindikatom in Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije uspeli pripraviti besedilo, ki je pravno ustrezno in odpravlja večino krivic, ki so se pojavile, ko smo uveljavili nov plačni sistem," je povedal državni sekretar pri ministrstvu za zdravje Ivan Eržen. Poleg došolanja dela srednjih medicinskih sester aneks zanje predvideva dve pogodbi o zaposlitvi, 70 odstotkov za delo diplomiranih medicinskih sester, 30 odstotkov pa za delo srednjih medicinskih sester. Zaposleni bi bili v skladu s tem tudi plačani. Eržen je povedal še, da stavka ni imela vpliva na vsebino aneksa, so pa zaradi nje pospešili postopek obravnave na vladi.
Minister za zdravje Dorijan Marušič podpira reševanje problema srednjih medicinskih sester v UKC, vendar ne s stavko, pač pa prek mediacije. Zavrnil pa je navedbe generalnega direktorja Simona Vrhunca, da gre za spor med sestrami in ministrstvom za zdravje. "Zmotno je mišljenje, da je ministrstvo ali minister tisti, ki lahko rešuje vse probleme. Direktorji zdravstvenih ustanov imajo mnogo pristojnosti in ta spor je med vodstvom UKC in medicinskimi sestrami. Ko bo problematika prišla na našo mizo, jo bom poskušal tudi razrešiti," je povedal.
