Kot je za STA pojasnil Marjan Koler iz službe za komuniciranje v Družbi za avtoceste v RS (Dars), so na podlagi opravljenih strokovnih pregledov v tem tednu, med drugim komisijskega pregleda izvedenih del s stališča prometne varnosti in tehničnega pregleda, danes s strani ministrstva za okolje in prostor prejeli odločbo o poskusnem obratovanju za odsek avtoceste, ki ga v petek predajajo prometu.

Prvi nacionalni program gradnje avtocest je sicer predvideval, da bo celotni avtocestni križ končan leta 2000, ko naj bi bil prometu kot zadnji predan tudi gorenjski krak od Šentvida do Karavank. Kasneje so se časovni roki zaradi sredstev, izvajalcev, zahtev lokalne skupnosti in sprememb v načrtih večkrat zamaknili. Še posebej dolgo pa je trajalo, da je bil dokončan tudi zadnji, 2,44 kilometra dolgi odsek gorenjske avtoceste Peračica - Podtabor, ki je bil v gradnji vse od poletja 2005.

Sorazmerno kratek avtocestni odsek je bil z vidika gradnje zaradi vrste premostitvenih objektov zelo zahteven. Avtocestna trasa na začetnem delu z viaduktom prečka globel potoka Peračica, se usmeri v predor pod naseljem skozi greben Ljubno, z viaduktom prečka Ljubensko grapo in se v nadaljevanju usmeri po ravninskem območju Ljubenskega polja ter na njegovem vzhodnem robu prečka še eno večjo globel, Lešnica.

Konec novembra 2007 je bila dograditev hitre ceste na tem območju končana in je bil promet preusmerjen na novozgrajeno polovico avtocestnega odseka Peračica - Podtabor. Vse odtlej je promet potekal dvosmerno po novozgrajeni polovici avtoceste, popolna preureditev stare hitre ceste za drugo smerno vozišče avtoceste pa je stekla šele pred dvema letoma, saj je Dars ugotovil, da stanje več kot 50 let starih viaduktov in predora ne nudi ustrezne prometne varnosti, zato se je odločil za celovito rekonstrukcijo.

Najvišji steber visok kar 56 metrov

Pogodbeni izvajalci del so bili SCT, Primorje, CPM, Pomgrad in Kraški zidar. Zgradili so 378 metrov dolg viadukt Peračica, katerega najvišji steber je visok 56 metrov, viadukt Ljubno v dolžini 118,4 metra in najvišjim stebrom 20,5 metra, viadukt Lešnica v dolžini 186,3 metra in z najvišjim stebrom 39,8 metra ter predor Ljubno dolžine 260 metrov.

Z dograditvijo druge polovice 2,4 kilometra dolge avtoceste je sedaj 70-kilometrski krak štiripasovne avtoceste med Karavankami in Ljubljano v celoti zgrajen. Še vedno pa tudi po petkovem odprtju odseka promet po gorenjski avtocesti ne bo stekel nemoteno. Promet bo vsaj dva tedna potekal le po voznem pasu obeh strani avtoceste, saj bo prehitevalni pas zaradi zapiranja prehodov med pasovi, montaže ograje in obnove asfalta ter signalizacije, zaprt.

Po zaključku vseh del, bo gorenjska avtocesta močno razbremenjena. Promet se je namreč zlasti v konicah zaradi zoženja in preusmeritve zgostil, v turistični sezoni pa so bile na tem delu pogoste tudi večkilometrske kolone. Čeprav je bilo prvotno predvideno, da bo gorenjski avtocestni krak zadnji, pa slovenski avtocestni križ še ni dokončan, v gradnji so odseki na podravskem in primorskem kraku. Od začetka uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest leta 1994 je Dars predal prometu skupno 528 kilometrov avtocest, hitrih cest ter drugih javnih cest po programu.