Leta 1380 je pred Izolo priplulo genovsko ladjevje. Legenda pripoveduje, da so se nemočni meščani zatekli k molitvi v župnijsko cerkev, takrat pa jih je rešil sv. Maver. Bela golobica je s cerkve poletela nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Genovčani so sledili golobici vedoč, da golobi ne letijo daleč od obale. Golobica jih je odpeljala daleč na odprto morje in se vrnila na cerkev. Iz kljuna je izpustila oljčno vejico v znamenje miru in varnosti. Od takrat je 23. oktober izolski praznik. Ker so Izolani praznik izolskega čudeža med letoma 1380 in 1828 praznovali kar 448 let, je bilo tako letošnje praznovanje že 449. zapovrstjo.

Začelo se je s sobotnim pestrim programom na Manziolijevem trgu in različnimi kulturnimi in zabavnimi dejavnostmi. Kot se za veliko lokalno prireditev spodobi, niso manjkale niti stojnice s ponudbo lokalnih društev in posameznikov, program pa so pestro zapolnili tudi z dnevom odprtih vrat izolskih obrtnikov in umetnikov.

Pestro tudi na morju

Nedeljsko praznovanje se je začelo s sveto mašo, posvečeno izolskemu čudežu, v župnijski cerkvi sv. Mavra, nato pa je sledila splovitev izolske batane, ki jo je lastnoročno izdelal Marino Hrvatin iz Kort. Kot veleva tradicija tega starega izolskega praznika, je bila obujena tudi mednarodna veslaška regata v starodobnih čolnih z namenom krepitve prijateljstva med mesti severnega Jadrana, ki so nekoč spadala po tako imenovano Serenissimo - Beneško republiko. Regate v dolžini 500 metrov, ki je potekala v akvatoriju med carinskim in ribiškim pomolom, se je udeležilo kar 120 veslačev iz Izole, Strunjana, Omišlja na Krku, Pulja, Trsta, Tržiča in celo iz Toskane. Ob obali so se med tem časom sprehajali člani društva Rosa clementina, ki so bili oblečeni v starinskih razkošnih oblekah s prehoda iz 18. v 19. stoletje, pevci skupine La Porporela so peli starinske ljudske pesmi, žene, oblečene "po starem" (Golidarce), pa so gledalcem delile domače kroštole.

Sledilo je srečanje harmonikarjev "Moja rimonika" v parku Pietro Coppo. V kategoriji do 12 let je zmagal mladi talent Nejc Grbec iz Kort, v starejši kategoriji je zmagal Erik Šavron iz Izole, ki je postal hkrati tudi absolutni zmagovalec srečanja, med veterani pa je bil najboljši Ivan Šekoranja iz Seče.

Izolski praznik je tako ponovno zaživel v takšni meri, kot si to zasluži. Le kdo se še dandanes vrača v obdobja, za katera vse prepogosto pozabimo, da so sploh obstajala? Obuditev teh starodavnih tradicij bo tako v kulturo kot tudi v zavest našega naroda v prihodnjih letih prav gotovo še naprej prinašala veliko zanimivega.