Videti pa je, da bo do praznično kar za dva dneva podaljšanega konca tedna voda že odtekla, seveda, na nekraškem terenu precej hitreje kot pa na zakraselih delih površja naše dežele. Vode, tiste, ki jo dobimo od zgoraj, atmosferske torej, prav tako ni na vidiku vse do sredine prihodnjega tedna. Res pa je, da ni nič bolje s soncem in toploto, pa saj smo vinotoka, ko je vreme aprilu za preroka. Luka (18. oktobra) in Urš(ul)a (21. oktobra) sta nam že dala slutiti, da z letošnjo zimo ne bo šale, sorazmerno lepo vreme na slednjo pa tudi, da bomo že čez nekaj (tri) dni deležni obilnejših padavin. Ljudskih vremenskih napovedi ne gre jemati na dan natančno, velja pa upoštevati tip vremena. Ker je Slovenija pokrajinsko zelo pestra, tako v šir, dalj kot tudi v vis, moramo ob vsakokratnem močnejšem deževju vzeti v zakup tudi nevarnost poplav.

REDNE IN KATASTROFALNE

V toplejši polovici leta so te večinoma hudourniškega značaja, zato prizadenejo manjša območja.

Spomladanske, redkeje zimske, in predvsem jesenske - pogosto gre za tako imenovane nižinske poplave - pa so bolj nevarne, kar s(m)o lahko spoznali marsikje po Sloveniji septembra 2010. Kaj takega pa še zdaleč ni bilo zadnjič v tem desetletju ali stoletju! Razlikujemo običajne in redne poplave, ki se pojavljajo pogosto (skoraj vsako leto) ali pa na desetletje ali dve. Potem pa so tu izjemne ali katastrofalne poplave s povratno dobo 50-100 in tudi več let. V Sloveniji je poplavno ogrožena okoli sedmina površja ali 30 kvadratnih kilometrov. Na območju rednih poplav živi okoli 7 odstotkov vseh prebivalcev, na območju katastrofalnih poplav skoraj četrtina vseh prebivalcev države. Poleg že omenjenih hudourniških in nižinskih poplav imamo pri nas opraviti še s poplavami na kraških poljih ter morskimi in mestnimi poplavami. Pri hudourniških pride poleg vodnatosti do izraza tudi velika erozijska moč vodotokov, spodjedajo bregove, prestavljajo struge, odnašajo jezove in mostove ter uničujejo vsa naselja. Kar nekje vzamejo, drugod odložijo, zato imamo težave tudi zaradi naplavljanja gradiva na pogosto plodnih ravnicah ali ob grajenih ovirah. Zaradi hitrega naraščanja vode so znane tudi po žrtvah.

"VAŠKE" IN KRAŠKE, "CESTNE" IN MESTNE

Nižinske poplave so značilne za spodnje dele tokov večjih rek in nastanejo zaradi razlike v hitrosti dotekanja visokih vod ter pretočnih zmogljivosti rečnih strug. Pojavljajo se sezonsko, pogosto spodbujene s taljenjem snega in dolgotrajnejšim deževjem. Vode, ki pritečejo iz višjega sveta, hitro zapolnijo struge in se razlijejo po ravnini (če jih preveč "obzidamo", se pač "razširijo" tja, kjer smo jim odvzeli sicer njihov naravni razlivni prostor), nato pa marsikje (pre)počasi odtečejo. Kraške poplave so posebna vrsta poplav, saj imajo domicil na kraških poljih in uvalah, ki imajo maksimiran podzemni odtok, najpogosteje prek požiralnikov. Tovrstne poplave so redne, nastopijo počasi, voda pa lahko stoji več dni ali tednov ter počasi odteče skozi kraško podzemlje. Z morskimi imamo opraviti ob obali, nastanejo pa s kombinacijo visoke plime in vetrov iz južnega kvadranta, ko se gladina morja za kratek čas dvigne nad višino običajne visoke plime in preplavi dele obrežja. Zadnje pa so mestne poplave, povezane s prekomerno uporabo asfalta in betona, ki sta za vodo neprepustna oziroma ovirata odtok v vodotoke. V urbanih okoljih postane namreč skoraj vsa deževnica površinsko odtekajoča voda. Če odvodni sistem ne požira zadostnih količin meteornih voda, imamo lahko kaj hitro poplavljene podvoze, podhode, kleti in celo pritlične prostore. Menda ste se pred gradnjo oziroma vselitvijo prepričali, ali gre pri vas za poplavno območje? Ali ste med tistimi, ki so si zatiskali oči in ušesa ob tovrstnih opozorilih sosedov ali "domorodcev", ki so vam "solili pamet"?