Šentjur je glede imena (poštarji že od prve svetovne vojne uporabljajo domnevno bolj pomembno zveneči "naziv") eden najzanimivejših krajev v Sloveniji. Prvo pošto so v kraju dobili še pred začetkom uporabe znamk, in sicer pod imenom "St. Georgen", kot se je takrat kraj po nemško imenoval. Le mesec dni po izidu prve znamke so jo s 1. junijem 1850 preimenovali v "St. Georgen/Banhof" (verjetno so pošto prestavili na postajo?), saj je štiri leta prej v neposredni bližini Sv. Jurija mimo pripeljal prvi vlak.

Od ustanovitve je pošta uporabljala različne poštne žige z različnimi zapisi imena kraja, in sicer že omenjena dvovrstični žig "ST. GEORGEN" (v uporabi do leta 1859) in enokrožni žig s podpisanima številkama datuma "St. GEORGEN/Banhof" (brez letnice; v uporabi 1850-1869), zatem podobna s spremenjenima imenoma "ST. GEORGEN/BEI CILLI" (v uporabi 1860-1864) in "St. GEORGEN/SÜDBAHN" (v uporabi 1867-1980). Prvi žig z navedbo letnice je bil enokrožni s podpisanimi številkami datuma "St. GEORGEN/A. D. SÜDBH." (v uporabi od približno leta 1883), nekaj let kasneje je pošta dobila prvi dvojezični žig "St. GEORGEN A. D. SÜDBAHN/SV. JURIJ OB JUŽNI ŽALEZNICI" (v uporabi do prve svetovne vojne), kasneje pa tudi podobnega s črkovno oznako b (le da je imel pravilno zapisano "železnici"; v uporabi med letoma 1912 in 1918), tik pred prvo vojno pa še dvojezična dvokrožna žiga z mostom z datumskim sklopom "St. GEORGEN A. D. SÜDBAHN/SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI", s črkovnima oznakama a in b. Po prvi svetovni vojni je pošta dve leti najprej uporabljala nacionaliziran, izklesan avstro-ogrski dvokrožni žig z mostom "/SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI" s črkovno oznako a, zatem pa do leta 1940 dvokrožni žig z mostom z datumskim sklopom in zapisom imena v latinici in cirilici "SV. JURIJ OB JUŽ. ŽEL.", črkovni oznaki a (1921-1941) in b (1925-1941), tik pred drugo svetovno vojno pa je dobila še enokrožnega z označbo ure in številčno oznako 1 (v uporabi 1940-1941).

Ob nemški zasedbi na začetku druge svetovne vojne je pošta najprej uporabljala enovrstični nemški provizorični žig v gotici "St. Georghen (Südbahn)", datum sprejema so pripisali ročno (april-maj 1941) oziroma so poleg dodatno odtisnili enokrožni slepi jugoslovanski žig z odstranjenimi podatki (na ilustraciji pomanjšava), a puščenim datumskim sklopom in založeno uro (maj 1941; pošta je bila ves čas vojne podružnica pošte Celje); zatem so bili dve leti v uporabi trije dvokrožni žigi z datumskim mostom z uro "ST GEORGEN/(SÜDBAHN)", s črkovnimi oznakami a, b in c v spodnjem segmentu, ob preimenovanju iz avstrijske oblike imena v nemško je pošta dobila tudi nov komplet dvokrožnih žigov z datumskim mostom z uro ter imenom kraja in pokrajine "ANDERBURG (STEIERM)", črkovne oznake a, b in c med krožnicama spodaj (v uporabi od 16. aprila 1942 do konca vojne).

Po drugi svetovni vojni je pošta uporabljala enokrožna žiga z datumskim sklopom z uro "SV. JURIJ OB JUŽNI ŽEL." s številčnima oznakama 1 in 2 (1945-1946). Ker pa je bila pošta 1. marca 1946 preimenovana, je seveda dobila tudi nova enokrožna žiga z datumskim sklopom z uro in novim imenom "SV. JURIJ PRI CELJU", s številčnima oznakama 1 in 2 (v uporabi 1946-1952), ob vsebinskem in oblikovnem poenotenju jugoslovanskih poštnih žigov pa enokrožna žiga z datumskim sklopom brez ure "SV. JURIJ PRI CELJU", s črkovnima oznakama a in b (1950-1952). Pošta (in seveda tudi ime kraja) je bila 16. maja 1952 ponovno preimenovana, tokrat je dobila enokrožna žiga z datumskim sklopom brez ure in tudi zapisom imena kraja spet v cirilici "ŠENTJUR PRI CELJU" s črkovnimi oznakami a, b in c (v uporabi 1952-1960), ob naslednji spremembi poštnih predpisov pa je zaradi prevelikega števila znakov v imenu (desetletje pred preostalimi kraji!) odpadel zapis v cirilični pisavi, zato sta bila najprej v uporabi enokrožna žiga z datumskim sklopom z uro "ŠENTJUR PRI CELJU" s črkovnima oznakama a in b z zvezdico pod njima (tip I.: manjša velikost črkovne oznake; 1958-1960), zatem pa še podobni s črkovnimi oznakami a, b, c in č z zvezdico pod njimi (tip II.: večja velikost črkovne oznake; 1961/63-1971).

Ob uvedbi poštnih številk (in popolni ukinitvi zapisov imen krajev/pošt v cirilici v jugoslovanskih poštnih žigih) je leta 1971 pošta dobila poštno številko 63230, odtlej je pošta "63230 ŠENTJUR PRI CELJU" uporabljala enokrožne žige z datumskim sklopom z uro in s črkovnimi oznakami a, b, c in d; konec sedemdesetih je pošta dobila aparat za žigosanje, desetletje kasneje pa še pet "bizerb", univerzalnih poštninskih aparatov. Leta 1990 se je pošta ponovno preimenovala, odtlej se imenuje samo "63230 ŠENTJUR", vse slovenske pošte pa so 1. marca 1996 izgubile jugošestico, odtlej se pošta imenuje "3230 ŠENTJUR".

Ob šentjurskih Ipavčevih dnevih, ki so letos posvečeni 90. obletnici smrti Josipa Ipavca, sina Gustava oziroma nečaka Benjamina Ipavca, bodo jutri ob 19. uri v Galeriji Zgornji trg odprli razstavo razglednic in fotografij Šentjurja iz časa Josipa Ipavca. V počastitev tega dogodka bo na pošti 3239 Šentjur jutri v uporabi priložnostni poštni žig z ilustracijo najzanimivejšega poštnega žiga Sv. Jurija ob južni "žaleznici".

Mladinska razstava

Jutri dopoldne bodo v avli Šolskega centra Škofja Loka (Podlubnik 1b) odprli propagandno filatelistično razstavo Mladinska Lokafila 2011. Na razstavi s svojimi zbirkami sodelujejo nekdanji krožkarji OŠ Škofja Loka - Mesto, sedaj učenci gimnazije, srednje šole za strojništvo in srednje šole za lesarstvo: Špela Cerar, Darja in Katja Čadež, Katja Malenšek, Domen Markovič, Gašper in Urban Murn in Haris Suljić. Razstava bo na ogled do sobote, 29. oktobra, jutri pa bo na pošti 4221 Škofja Loka v uporabi priložnostni poštni žig.

Rubrika Filatelija bo v Dnevniku spet v sredo, 2. novembra.