Tako zlasti v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji pa tudi v bližnji Nemčiji, Avstriji in Italiji vse bolj narašča število "pisarn na domu", s čimer odpade vsakodnevna vožnja na delo (zmanjša se gneča na cestah, onesnaženje okolja, naglica, nervoza, prometne konice, stroški za prevoz in čas, ki ga človek prebije v avtu, avtobusu, vlaku...). Slaba stran dela od doma pa je, da posameznik tako izgubi stik s svetom, s stroko in socialnim okoljem, zato je tovrstna možnost primerna le za posameznike z ustreznimi značajskimi potezami, delovnimi in življenjskimi navadami, trdnimi nameni, železno voljo in zdravimi ambicijami.
Delovno okolje pa se spreminja tudi v panogah, ki zahtevajo poslovne prostore in korporacijski način poslovanja. Arhitekti, strokovnjaki za notranjo opremo in oblikovalci si v odgovor na nekdanjo težnjo po brezkompromisni enakosti in uniformiranosti vse bolj prizadevajo ustvariti čimbolj ustvarjalni in spodbudni ambient s poudarjeno individualno noto. Tako so velike toge in uniformirane pisarne, opremljene s pogosto brezobličnim pohištvom strogega in hladnega, brezosebnega videza, dokončno odpisane. Pisarna ni kasarna. Atmosfera v takih pisarnah in delovnih prostorih je veliko bolj prijazna in sproščena - številne izmed njih imajo celo kotiček za klepet, sprostitev ob kavici in celo mini telovadbo.
Hkrati pa pravila evropske komisije natančno določajo standarde in predpisujejo zahteve, ki jim mora ustrezati sodobno delovno okolje. Številni zaposleni, ki niso zadovoljni s svojim delovnim prostorom, upajo, da ga bodo s pomočjo najnovejših določil EC lahko kmalu izboljšali in prilagodili svojemu okusu. Profesionalni ambient sodobnega časa mora biti prijazen zaposlenim, ki v njem ustvarjajo.
In kaj večino najbolj moti v omenjenem ambientu? Po mnenju britanskih strokovnjakov je to predvsem močna centralna osvetlitev - ljudje imajo raje diskretnejšo osrednjo svetlobo, na pisalni mizi pa svetilko, ki jim omogoča primerno osvetlitev delovne površine. Mnogi pa si želijo tudi več miru in zasebnosti pri delu - zaprt ali pa vsaj delno ograjen in razmejen delovni prostor (nujen zlasti pri dejavnostih, ki zahtevajo mir, visoko stopnjo koncentracije, natančnost, zbranost, sistematičnost). Pri načrtovanju in oblikovanju prijaznega delovnega in poslovnega okolja naj bi pomembno vlogo igrali tudi zdravniki (medicine dela), psihologi (zlasti delovni) in sociologi, po potrebi pa tudi drugi strokovnjaki.
