S predsednikom uprave Telekoma Ivico Kranjčevićem smo se med drugim pogovarjali o načrtih Telekoma, tako doma kot v tujini.

Bliža se konec leta, zato bo vprašanje, kateri so vaši največji cilji, ki si jih želite doseči prihodnje leto, na mestu. Kako se rešujejo stvari v Makedoniji?

V prihodnjem letu sta za nas največja izziva pridobivanje novih prihodkov od storitev, ki niso klasične telekomunikacijske storitve, in stroškovna optimizacija, ki temelji predvsem na konsolidaciji naših procesov delovanja, pa tudi družb. Uspešno delujejo namreč le konsolidirani operaterji, ki stroškovno učinkovitost črpajo iz ekonomij obsega in ekonomij povezanosti, ki so posledica ponudbe palete storitev na enotnem omrežju. Tu smo sicer že veliko dela opravili, se pa seveda zavedamo, da samo z zmanjševanjem stroškov ne bomo mogli dosegati načrtovanih poslovnih prihodkov in dobička, pa tudi naložb in siceršnjega razvoja ne. Od tod tudi drugi dolgoročni ukrepi, ki smo si jih začrtali v strategiji razvoja do leta 2015, ko bomo po načrtu spet dosegli čisti dobiček v vrednosti sto milijonov evrov. Združitev obeh največjih družb iz naše skupine je že eden teh temeljnih ukrepov. Tuji trgi so v našem strateškem dokumentu pomemben cilj, pri čemer je Makedonija poseben izziv. Lotevamo se ga na več področjih, kadrovsko, storitveno, tržno, vendar bo brez razumevanja in sodelovanja tistih, ki oblikujejo in določajo poslovno okolje, res zelo težko.

Julijska združitev Mobitela in Telekoma je korak k večji racionalizaciji poslovanja - se že vidni rezultati in kako?

Združitev je bila nujna zaradi trendov na trgu elektronskih komunikacij. Panoga je izjemno dinamična in se v zadnjih letih močno spreminja ter širi področja delovanja klasičnih telekomov. Tem spremembam moramo z enakim tempom slediti. Vsi večji telekomi po svetu so to naredili že prej. Tudi za Skupino Telekom Slovenije bi bilo bolje, če bi ta korak naredila že prej.

Z združitvijo smo zagotovili enoten tržni nastop in ponudbo celovitih storitev skupine ter večjo usmerjenost h kupcu: poenotenje in optimizacijo poslovnih procesov, sistemov in tehnologij, optimizacijo stroškov zaradi prenove poslovanja družb, večjo primerljivost ključnih poslovnih kazalnikov združenega podjetja s kazalniki mednarodnih operaterjev. Gospodarske, finančne in tudi tržne okoliščine potrjujejo, da je bila združitev Telekoma Slovenije in Mobitela nujna za izpolnjevanje dolgoročnih tržnih ciljev in izkoristek vseh sinergij na področju elektronskih komunikacij, informatike in medijev.

Bralce seveda najbolj zanima, ali nameravate zvišati cene svojih storitev v roku enega leta?

Dobro se zavedamo, da je pri nakupnih odločitvah uporabnikov cena izjemno pomembna. Prav zato naše delo nenehno optimiziramo in iščemo rezerve, da bi zadovoljili tako zahtevne kot tudi manj zahtevne uporabnike. Vendar naša pozicija zahteva vlaganja in razvoj, zato v cenovne tekme ne vstopamo. Naše prepričanje je tudi, da v cenovnih vojnah izgubljajo vsi, tako operaterji, ki ponujajo storitve po ceni, ki ne prinaša primernega povračila investicije, kot tudi uporabniki, ki se prej ali slej soočijo s težavami na ravni kakovosti in razvoja, ki ga takšen operater ne more zagotavljati. Kaj se bo zgodilo v prihodnjem letu je težko napovedati, v tem trenutku pa kakšnih bistvenih sprememb cen naših storitev ne načrtujemo, jih bomo pa prilagajali razmeram na trgu. Tudi mi smo odvisni od dobaviteljev, ki tudi vplivajo na oblikovanje naših cen.

Poslovni prihodki še vedno malenkostno padajo, se je pa nižanje dobička iz poslovanja ustavilo. K temu je poleg matične družbe in Mobitela, ki sta od začetka julija združena, precej pripomogel tudi kosovski Ipko. Drži ta informacija in kako boste še povečali dobiček iz poslovanja?

V Skupini Telekom Slovenije smo v polletju dosegli 25,1 milijonov evrov čistega poslovnega izida. Tudi večina drugih kazalnikov poslovanja je ob polletju zelo spodbudna in kaže, da smo negativne trende iz leta 2010 obrnili v pozitivno smer.

Skupina Telekom Slovenije je v prvi polovici tega leta ustvarila za 402,3 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je res za tri odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju. Ampak pri tem je upoštevati, da prihodki upadajo vsem prvotnim operaterjem po Evropi, v letu 2010 kar za 40 milijard evrov. Pri nas dolgoročni ukrepi za povečanje prihodkov še niso prišli do izraza, je pa vzpodbudno, da družbe na Kosovu in v Makedoniji že izkazujejo rast. EBITDA, dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo, je dosegel 138,3 milijona evrov, kar je za pet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček iz poslovanja EBIT je dosegel 40,3 milijona evrov, kar je za 61 odstotkov več kot v prvem polletju leta 2010. Čisti poslovni izid skupine je ob polletju znašal 25,1 milijona evrov in je za 20 milijonov evrov presegel lanskega v istem obdobju. Zelo pomembno se mi tudi zdi, da se je neto finančni dolg zmanjšal za skoraj sto milijonov evrov oziroma za 18 odstotkov.

Pravite, da vsem večjim operaterjem upadajo prihodki. Zakaj?

Glede na to, da se jim po drugi strani povečuje promet, zlasti podatkovni, je to edinstven paradoks, ki ima korenine v sektorski regulaciji. Tu potrebujemo zelo jasen politični in regulativni okvir. Hitro rast podatkovnega prometa kot posledice razvoja internetnih storitev in aplikacij omrežni operaterji ne občutimo na prihodkovni strani, saj smo edini, ki vlagamo v omrežja, v zagotavljanje infrastrukture za te storitve, dobičke iz naslova povečanega prometa pa si delijo globalni ponudniki storitev. Tako seveda ne gre. Če že govorimo o nevtralnosti omrežij, ki jo brez pomislekov podpiramo, potem bo treba zagotoviti enakopravnost za vse - tudi za nas operaterje. ar