Videoposnetek se je pojavil v četrtek zvečer na spletni strani baskovskega časopisa Gara. V njem ni omenjena dokončna razpustitev Ete, pač pa je eden od treh zakrinkanih teroristov pozval špansko in francosko vlado k neposrednemu dialogu z njimi.

"Eti nismo nič dolžni!"

Po nastanku Ete leta 1959 je to prva njena deklaracija, v kateri izrecno zagotavlja dokončno opustitev nasilja, ki je doslej terjalo 829 žrtev. V Španiji je bila novica sprejeta skorajda evforično. V kratki in emotivni izjavi je predsednik centralne vlade Jose Luis Zapatero dejal, da je dokončen poraz Ete posledica vloženih naporov vseh dosedanjih demokratičnih vlad, varnostnih sil, družbene enotnosti ter vseh španskih in baskovskih političnih strank. Ob tem se je posebej zahvalil Franciji, ki je v zadnjih letih pripomogla, da se je Eta znašla v brezizhodnem položaju. Dodal je še: "Naša demokracija bo brez terorizma, toda ne brez spomina," misleč na žrtve terorizma.

Predsednik avtonomne baskovske vlade Patxi Lopez je sporočilo Ete pospremil s komentarjem, da baskovska družba prav ničesar ne dolguje tej organizaciji in da ta odločitev le potrjuje njen poraz: "Prišla je do svojega konca, ne da bi dosegla svoje cilje." "Gre za zmago pravne države nad terorizmom, zmago demokracije, zakona in razuma," menijo Zapatero in drugi španski politiki.

Vsekakor je h krčenju zaledja za izvajanje terorističnih akcij pripomoglo tudi zgledno sodelovanje španskih in francoskih ter drugih tujih organov pregona. V zadnjih letih so se vrste pripadnikov Ete zredčile, večkrat je bila obglavljena, 700 njenih članov danes sedi v zaporu, tako da zdaj po ocenah policije šteje le še okoli petdeset operativcev. Zadnji atentat je v Španiji izvedla 30. julija 2009, zadnja njihova žrtev pa je bil francoski policist, ki so ga ubili marca lani v Franciji.

Spor med političnim in vojaškim krilom

Po mnenju nekaterih španskih analitikov pa za Eto ni bil odločilni udarec uspešen pregon, temveč odločitev baskovske nacionalistične politične levice (Izquierda abertzale), da ne bo več sodelovala s to teroristično organizacijo, ker baskovska družba zavrača in obsoja njeno strategijo.

Do preobrata in razhajanj med njimi je prišlo po tistem, ko je Eta s krvavim atentatom 30. decembra 2006 na madridskem letališču Barajas prelomila obljubo enostranskega premirja, ki ga je razglasila istega leta na zahtevo baskovske nacionalistične levice. Ta se ni mogla udeleževati volitev, ker jim je to onemogočal zakon o političnih strankah iz leta 2003, ki prepoveduje kandidaturo na volitvah tistim političnim organizacijam, ki sodelujejo s teroristi.

Ker se je baskovski nacionalistični levici med letoma 2006 in 2010 uspelo reformirati na osnovi političnega programa, ki odklanja nasilje, ji je špansko ustavno sodišče dovolilo sodelovati na lokalnih volitvah februarja letos. Združena v koalicijo Bildu je pobrala 25 odstotkov glasov in tako postala druga politična sila v Baskiji.

S tem, ko je vstopila na politično prizorišče, pa je Eta ostala brez političnega zaledja, kar jo je prignalo v izolacijo in propad. Iz vrst teh levih strank je verjetno prišla tudi pobuda vodstvu Ete, naj konča terorizem. Po tihem in verjetno z vednostjo Madrida je pri tem posredoval afriški pravnik Brian Currin. Francoski predstavniki policije so glede četrtkove izjave Ete o dokončnem prenehanju terorističnih akcij bolj previdni, saj ne izključujejo možnosti, da bi kak pripadnik Ete vnovič segel po orožju.